Čuječe dihanje
Tri minute pozornosti na dih, brez spreminjanja načina dihanja.
Čuječe dihanje je najbolj gola oblika čuječnosti: sedeš, zapreš oči ali spustiš pogled in nekaj minut opazuješ, kako dihaš. Ne popravljaš ničesar. Če je dih plitev, je plitev; če je neenakomeren, je neenakomeren. Pozornost nasloniš na eno mesto — nosnici, prsni koš ali trebuh — in ostaneš tam. Ko ugotoviš, da razmišljaš o nečem drugem, se brez komentarja vrneš. Prav ta vrnitev je vaja; da bi se glava sploh ne odmaknila, ni cilj in ni mogoče.
Kdaj jo uporabiš
Kot kratek premor sredi dneva ali pred nečim zahtevnim. Za razliko od dihalnih tehnik tu diha ne uravnavaš — samo opazuješ ga.
Kako gre
- Sedi in postavi noge na tla.
- Prva minuta: opazi, kje dih najbolj čutiš — nosnice, prsi, trebuh.
- Druga minuta: spremljaj cel vdih in cel izdih, od začetka do konca.
- Tretja minuta: razširi pozornost na celo telo in prostor okoli sebe.
- Vsakič, ko misel odnese, se vrni. Vrnitev je vaja.
Zakaj deluje
Vaja ne umirja s tem, da bi spremenila dih, ampak s tem, da spremeni odnos do dogajanja v glavi. Vsakič, ko opaziš, da si odtaval, in se vrneš brez očitka, vadiš prav tisto, kar manjka pri tesnobi in samokritiki: opaziti brez sodbe. Zato je pri tej vaji »slaba« seja, v kateri si se vračal petdesetkrat, vredna več kot mirna, v kateri si zaspal.
