Dva stolpca za notranjega kritika
Zapišeš kritikov stavek in ob njem tistega, ki bi ga rekel prijatelju — razlika je vaja sama.
Vajo z dvema stolpcema narediš na papirju, ne v glavi. Levo dobesedno prepišeš, kar kritik govori — z njegovimi besedami, tudi če so grde. Desno napišeš, kaj bi na isto stvar rekel dobronamerni prijatelj, ki pozna vsa dejstva. Ne piši, kaj bi »moral« misliti; piši, kaj bi rekel nekomu drugemu v tvojem položaju. Pogosto se pokaže, da je levi stolpec kratek in oster, desni pa daljši in bolj natančen. To ni naključje — kritik ne pozna podrobnosti, samo sodbo.
Kdaj jo uporabiš
Ko se v glavi ponavlja obsodba: nesposoben, len, prezahteven, preveč.
Kako gre
- Levi stolpec: dobesedno zapiši, kaj ti kritik govori. Brez blaženja.
- Sredina: čigav glas je to? Koga spominja po tonu ali besedah?
- Desni stolpec: kaj bi rekel prijatelju v isti situaciji? Isto natančno, isto pošteno.
- Preberi desni stolpec na glas. Opazi upor — ta je pričakovan.
Zakaj deluje
Kritika ni mogoče pregovoriti, mogoče pa ga je postaviti ob drug glas. Ko sta oba na papirju, prvi izgubi videz objektivnosti.
