Coaching ali psihoterapija: v čem je razlika in kdaj potrebuješ kaj

»Šla sem k coachu, ker sem hotela biti bolj produktivna. Na tretjem srečanju sem jokala o očetu. On je bil prijazen, ampak videlo se je, da ne ve, kaj bi.«

To je zgodba, ki jo slišim v različicah (sestavljena, ne gre za resnično osebo). Nekdo pride po jasen, praktičen cilj — boljšo organizacijo, napredovanje, pogum za spremembo službe. Med delom pa se pokaže, da cilja ne doseže zaradi nečesa, kar je veliko starejše od službe: strahu pred neuspehom, ki ima korenine v otroštvu, izgorelosti, ki je v resnici depresija, ali vzorca, ki se ponavlja v vseh odnosih. In nenadoma ni jasno, ali je prišel na pravo mesto.

Coaching in psihoterapija se danes pogosto pojavljata drug ob drugem — na družbenih omrežjih, v ponudbah podjetij, v pogovorih med prijatelji. Včasih se zdi, da gre za isto stvar z drugim imenom. Ni. In ker razlika lahko pomembno vpliva na to, ali boš dobil pomoč, ki jo potrebuješ, je vredno, da jo razložim.

Kaj je coaching

Coaching je oblika podpore, ki je osredotočena na cilje, sedanjost in prihodnost. Izhaja iz športa in poslovnega sveta. Coach človeku pomaga razjasniti, kaj želi doseči, prepoznati ovire, oblikovati načrt in vzdrževati motivacijo. Dober coach postavlja dobra vprašanja, daje strukturo in te drži odgovornega za to, kar si si zadal.

Coaching ima tudi raziskovalno podlago. Tim Theeboom in sodelavci so leta 2014 v metaanalizi raziskav v organizacijskem okolju ugotovili, da ima coaching zmerne pozitivne učinke na delovno uspešnost, počutje, spoprijemanje s stresom in na sposobnost, da si človek postavlja cilje in jim sledi. Coaching torej deluje — za to, za kar je namenjen.

Česar pa coaching ni: ni namenjen zdravljenju duševnih stisk. Coach praviloma ni usposobljen za delo z depresijo, tesnobo, travmo, motnjami hranjenja ali odvisnostjo. In kar je za uporabnika najpomembnejše: v Sloveniji coaching ni reguliran. Coach se lahko imenuje vsakdo, ne glede na izobrazbo ali izkušnje. Obstajajo mednarodne organizacije, ki podeljujejo certifikate, na primer International Coaching Federation, a ti niso obvezni in se med seboj zelo razlikujejo.

Kaj je psihoterapija

Psihoterapija je strokovna obravnava duševnih stisk, motenj in težav v odnosih. Ukvarja se s sedanjostjo, a pogosto tudi s preteklostjo — s tem, kako so se vzorci, ki te danes omejujejo, sploh oblikovali. Delo poteka prek odnosa: terapevtski odnos sam je eno glavnih orodij sprememb. Kratko primerjavo s pogovorom s prijateljem in s coachingom sem naredila v zapisu Kaj je psihoterapija in kaj ni; tu se coachingu posvetim podrobneje.

Psihoterapevt se izobražuje več let, gre skozi lastno terapijo in dela pod supervizijo. V Sloveniji se s tem pomembno spreminja zakonska ureditev: od 19. aprila 2027 bo za opravljanje psihoterapije potrebna licenca Zbornice psihoterapevtov Slovenije, naziv psihoterapevt pa bo zaščiten. Do takrat naziv ni zaščiten, zato je treba usposobljenost preveriti sam. O tem sem pisala v zapisu Novi zakon o psihoterapevtski dejavnosti.

Zakaj se razlika tako rada zabriše

Če sta coaching in terapija tako različna, zakaj ju ljudje tako pogosto zamenjujejo? Razlogov je več, in nekateri povedo več o nas kot o samih poklicih.

Coaching zveni manj strašljivo. Iti k coachu pomeni, da želiš rasti. Iti na terapijo se mnogim še vedno zdi, kot da priznaš, da je s tabo nekaj narobe. Ta razlika v sramu je resnična in razumljiva — in zaradi nje marsikdo izbere coaching, čeprav bi potreboval terapijo. O predsodkih do terapije sem pisala v zapisu Kaj se zares dogaja na psihoterapiji (in kaj so samo miti).

Jezik se meša. Na družbenih omrežjih se izrazi, kot so travma, sram, notranji otrok in regulacija živčnega sistema, pojavljajo v ponudbah coachev enako pogosto kot pri terapevtih. Ker coaching ni reguliran, lahko vsakdo uporablja kateri koli izraz. Uporabnik pa težko loči, kdo ima za tem znanje in kdo samo besednjak.

Dostopnost in cena. Coaching je pogosto organiziran v jasne pakete z začetkom in koncem, včasih ga plača delodajalec. Terapija se zdi bolj odprta in negotova — koliko bo trajala, koliko bo stala. Tudi to vpliva na izbiro.

Pričakovanja hitre spremembe. Živimo v času, ko želimo rezultate hitro. Coaching to pogosto obljublja in za nekatere cilje to tudi izpolni. Za vzorce, ki so se oblikovali desetletja, pa hitrih poti ni — in razočaranje, ko hitra pot ne deluje, lahko človeka odvrne od vsake nadaljnje pomoči.

Kje se srečata

Meja med coachingom in terapijo ni vedno ostra. Obstaja področje, ki ga v svetu imenujejo coaching psihologija — psihologi in terapevti, ki uporabljajo coaching metode pri ljudeh brez večjih stisk. Obstajajo tudi terapevti, ki v svoje delo vključujejo bolj strukturirane, k ciljem usmerjene pristope, in coachi, ki imajo dobro psihološko izobrazbo in vedo, kje so njihove meje.

Tudi teme se prekrivajo. O delu, karieri, odločitvah in samozavesti se lahko govori pri obeh. Razlika ni toliko v temi kot v tem, kaj stoji za njo. Če si želiš spremeniti službo in potrebuješ nekoga, ki ti pomaga razmisliti o možnostih in narediti načrt, je coaching lahko odlična izbira. Če pa ugotoviš, da spremembe službe ne zmoreš, ker te ob vsaki misli nanjo preplavi tesnoba, ki ti ne da spati, ali ker ti glas v glavi pravi, da nisi dovolj dober, kot ti je govoril oče, je to tema za terapijo.

Znaki, da potrebuješ terapijo, ne coachinga

Zadnja vrstica na desni zasluži posebno pozornost. Če imaš misli, da ne bi več živel, coaching ni pravo mesto — in tudi terapija morda ni prvi korak. Takrat je prvi naslov tvoj zdravnik ali psihiater, ob neposredni nevarnosti pa 112. Klic v duševni stiski je dosegljiv na 01 520 99 00 (19.00–7.00), Zaupni telefon Samarijan na 116 123 (24 ur).

Na kaj biti pozoren pri coachu

Ker coaching ni reguliran, je kakovost zelo različna. Ob dobrih coachih, ki natančno vedo, kaj delajo, obstajajo tudi ponudbe, ki obljubljajo več, kot lahko izpolnijo. Nekaj opozorilnih znakov:

• Coach obljublja zdravljenje. »Rešil te bom tesnobe v šestih srečanjih.« »Moj program ozdravi travmo.« To ni coaching, ampak obljuba, ki je coach ne more držati.
• Coach dela z globokimi ranami brez usposobljenosti. Če začne raziskovati otroške travme, zlorabo ali samopoškodovanje, pa nima terapevtske izobrazbe in supervizije, lahko odpre več, kot zna zapreti.
• Ni jasno, kakšno izobrazbo ima. Vikend tečaj in večletno usposabljanje sta oba lahko »certifikat«. Vprašaj.
• Coach te odvrača od terapije ali zdravnika. Dober coach ve, kdaj napotiti drugam, in to stori brez zadrege.
• Visoke cene paketov vnaprej s pritiskom, da se odločiš takoj.

Dober coach ti bo na prvem srečanju povedal, kaj zna in česa ne, in te bo, če bo opazil, da potrebuješ drugo vrsto pomoči, napotil k terapevtu ali zdravniku. To ni neuspeh coachinga. Je znak, da ga opravlja odgovorno.

Kako to zveni, ko prideš k terapevtu s »coaching« vprašanjem

Ljudje pogosto pridejo k meni z vprašanjem, ki se sliši kot coaching. Takole bi lahko zvenel začetek (sestavljen, ne gre za resnično osebo):

»Rad bi se naučil bolje organizirati. Vse odlašam, ne dokončam ničesar.«
»Kaj se zgodi, ko začneš nekaj, kar je pomembno?«
»Najprej sem navdušen. Potem se začnem spraševati, ali bo dovolj dobro. In potem raje ne naredim nič.«
»Kdo je doma ocenjeval, ali je dovolj dobro?«
Dolg premor. »Mama. Vse je popravila za mano.«

Na tej točki postane jasno, da težava ni v organizaciji. Organizacijske tehnike bi mu pomagale nekaj tednov, nato bi se vrnil isti vzorec. Ko pa razume, od kod prihaja strah, da ne bo dovolj dobro, se odlašanje pogosto razrahlja samo. Kratko razlago najdeš v bazi znanja pod perfekcionizem.

Velja pa tudi obratno. Včasih nekdo pride k terapevtu, a potrebuje predvsem strukturo, jasen načrt in nekoga, ki ga drži odgovornega. Takrat je pošteno, da mu terapevt to pove — in mu, če je smiselno, predlaga coaching.

Vaja: kaj prinašam?

Preden se odločiš med coachem in terapevtom, si vzemi deset minut za ta vprašanja.

1. Zapiši, kaj bi rad spremenil. Čim bolj konkretno.
2. Zapiši, koliko časa te to že spremlja. Tedne, mesece, leta?
3. Zapiši, kaj si že poskusil. In zakaj misliš, da ni delovalo.
4. Preveri telo in vsakdan. Kako spiš? Ješ? Te kaj veseli? Se pogosto počutiš preplavljeno ali prazno?
5. Vprašaj se, ali se isti vzorec pojavlja tudi drugje — v odnosih, v družini, v preteklih službah.

Če je cilj jasen, težava sveža, poskusi pa niso uspeli predvsem zaradi pomanjkanja strukture, je coaching dober začetek. Če se težava vleče leta, če so prizadeti spanje in razpoloženje ali če se isti vzorec pojavlja povsod, je terapija verjetno pravi naslov. Če nisi prepričan, lahko narediš prvo srečanje pri terapevtu — tudi samo zato, da ti pomaga oceniti, kaj potrebuješ. Več o tem, kaj se zgodi na prvem srečanju, sem napisala v zapisu Kako poteka prvo srečanje pri psihoterapevtu.

Kje terapija ni boljša

Ne bi rada, da bi ta zapis zvenel, kot da je terapija vedno »globlja« in zato boljša. Ni.

Vse ni patologija. Ljudje, ki dobro delujejo, imajo pravico do podpore pri rasti, ne da bi jim kdo iskal rane. Če ti gre dobro in želiš nekaj konkretnega doseči, je coaching lahko natanko to, kar potrebuješ.

Terapevti niso vedno dobri v praktičnih ciljih. Nekateri terapevtski pristopi so tako usmerjeni v razumevanje, da konkretna vprašanja ostanejo brez odgovora. Če potrebuješ predvsem načrt, se lahko zgodi, da boš pri coachu dobil več.

Oboje se lahko dopolnjuje. Nekateri ljudje vzporedno ali zaporedno uporabljajo obe vrsti pomoči — terapijo za predelavo starih vzorcev, coaching za konkretne korake v karieri. Pomembno je le, da oba strokovnjaka vesta drug za drugega in da je jasno, kaj se dela kje.

Kratko razlago o tem, kdo je kdo, najdeš tudi v zapisu Psihoterapevt, psiholog, psihiater: kdo je kdo in h komu iti.

Kaj si zapomni

• Coaching je usmerjen v cilje, sedanjost in prihodnost; psihoterapija v stisko, vzorce in odnos.
• Coaching v Sloveniji ni reguliran; za psihoterapijo bo od 19. aprila 2027 potrebna licenca.
• Coaching deluje — za ljudi, ki dobro delujejo in imajo jasen cilj.
• Ko stiska traja dlje, ko so prizadeti spanje in razpoloženje ali se vzorec ponavlja, je pravi naslov terapija.
• Dober coach ve, kdaj napotiti drugam — in dober terapevt prav tako.