Menopavza in spolnost: kaj se res spremeni in kaj je mit

»Mislila sem, da je z mano nekaj narobe. Da sem pač prestara za to in da je bolje, da o tem ne govorim.«

Ta stavek v različnih različicah slišim pogosteje, kot bi pričakovala. Izreče ga ženska, ki je pri petdesetih opazila, da jo spolnost, ki je bila nekoč samoumeven del zveze, zdaj boli, utruja ali preprosto ne pritegne več. Izreče ga tiho, skoraj opravičujoče, kot da bi priznavala osebno napako. Pogosto doda še, da partnerju tega ni povedala, ker ne ve, kako. In da tudi ginekologu ne, ker se ji je zdelo, da »s tem pač ne bo nič«.

Menopavza je eno od tistih obdobij, o katerih se v Sloveniji še vedno govori bolj šepetaje kot naglas. Kadar pa se govori, se pogosto govori v skrajnostih: ali da je s spolnostjo takrat konec ali da je vse samo v glavi. Oboje je narobe. V tem zapisu sem skušala ločiti tisto, kar se v telesu in v zvezi res spremeni, od tistega, kar je mit, ki ga ženske — in njihovi partnerji — prenašajo naprej, ne da bi ga kdaj preverili.

Najprej pa nekaj jasnega: nisem zdravnica ne seksologinja. Telesne spremembe, bolečina in zdravljenje sodijo h ginekologu. Kar lahko ponudim jaz, je pogled na to, kaj se ob teh spremembah dogaja v človeku in med dvema človekoma.

Kaj se v telesu res spremeni

Menopavza je trenutek, ko menstruacija dokončno preneha — po dogovoru takrat, ko je ni bilo eno leto. Leta pred tem imenujemo perimenopavza, obdobje, ko ravni hormonov nihajo in se počasi spuščajo. O tem, kako to obdobje vpliva na razpoloženje, sem več pisala v zapisu Depresija v perimenopavzi; tu se bom osredotočila na spolnost.

Ko upade raven estrogena, se spremenijo tkiva nožnice in sečil. Sluznica postane tanjša in manj prožna, vlaženje ob vzburjenju je počasnejše in skromnejše, pri nekaterih ženskah se pojavijo pekoč občutek, srbenje ali pogostejša vnetja sečil. Strokovna združenja so leta 2014 za ta sklop sprememb uvedla skupno ime genitourinarni sindrom menopavze — prej se je imenoval atrofija nožnice, kar je zvenelo bolj grozljivo, kot je, in je hkrati spregledalo, da gre tudi za sečila.

To so resnične telesne spremembe, ne domišljija. Spolni odnos, ki boli, ni nekaj, kar bi morala ženska »potrpeti« ali premagati z močjo volje. Je informacija telesa, ki potrebuje zdravniško pozornost. Hkrati se spremenijo še drugi deli življenja, ki na spolnost vplivajo posredno: vročinski oblivi in nočno potenje kradejo spanec, nespečnost krade energijo, energija pa je eden od tihih pogojev za željo.

Kaj kažejo raziskave, ki so ženske spremljale leta

Največ, kar vemo o spolnosti v srednjih letih, prihaja iz dolgoletnih raziskav, ki niso spraševale enkrat, ampak so iste ženske spremljale skozi leta. Najbolj znana je ameriška raziskava SWAN (Study of Women’s Health Across the Nation), v katero je bilo vključenih več kot 3000 žensk različnih etničnih skupin. Nancy Avis in sodelavci so na teh podatkih pokazali, da se spolna želja v pozni perimenopavzi in po menopavzi v povprečju res nekoliko zmanjša, bolečina pri spolnem odnosu pa postane pogostejša.

A pomembnejši je drugi del ugotovitev. Na to, kako je ženska doživljala spolnost, so poleg menopavze enako ali še močneje vplivali drugi dejavniki: kako zadovoljna je bila z zvezo, kakšno je bilo njeno telesno in duševno zdravje, ali je bila pod stresom, kakšen odnos je imela do spolnosti že prej in koliko ji je bila spolnost sploh pomembna. Holly Thomas in Rebecca Thurston sta v pregledu raziskav leta 2016 zapisali podobno: spolnost v srednjih letih je treba razumeti kot preplet telesa, psihe in odnosa, ne kot preprosto posledico hormonov.

Z drugimi besedami: menopavza spolnost spremeni, a je ne določi. Dve ženski z enakimi hormonskimi izvidi lahko doživljata intimnost zelo različno — glede na to, kaj se dogaja v njunem življenju in v njuni zvezi.

Najprej k ginekologu — in zakaj tega ne odlašaj

Če spolni odnos boli, če opažaš suhost, pekoč občutek ali pogostejša vnetja, je prvi naslov tvoj izbrani ginekolog. V Sloveniji ga lahko obiščeš brez napotnice. Ginekolog lahko preveri, kaj se dogaja s tkivi, izključi druge vzroke in se s tabo pogovori o možnostih zdravljenja, ki so danes na voljo. Katera je prava zate, je odločitev, ki jo sprejmeta skupaj — nikakor ne nekaj, kar bi lahko svetoval blog zapis.

Raziskave o tem, kako ženske iščejo pomoč, kažejo vzorec, ki ga poznam tudi iz pogovorov: mnoge težav z bolečino ali suhostjo ne omenijo, ker mislijo, da so normalen del staranja, ker jih je sram ali ker čakajo, da jih bo zdravnik vprašal sam. Zdravnik pa pogosto čaka, da bodo začele one. Tako lahko leta minejo v tišini, medtem ko se bolečina utrjuje, zveza pa se prilagaja temu, da se intimnosti izogiba.

Če ti je nerodno, si lahko pred obiskom zapišeš dve ali tri povedi in jih preprosto prebereš. »Pri spolnem odnosu me zadnje mesece boli. Rada bi vedela, kaj se dogaja in kaj lahko naredim.« To je povsem dovolj. Bolečina pri spolnosti je zdravstvena tema kot vsaka druga.

Enako velja za partnerja. Tudi on se v teh letih stara, tudi njegovo telo se spreminja, tudi on morda jemlje zdravila ali opaža spremembe pri erekciji. Spolnost para v srednjih letih je zgodba dveh teles, ne le enega — in pregled pri osebnem zdravniku ali urologu je lahko del iste skrbi.

Samopodoba: ko telo ne ustreza več podobi v glavi

Druga plast je manj vidna, a pogosto vsaj tako močna. Telo v menopavzi se spremeni tudi navzven: drugače se razporedi teža, spremeni se koža, lasje, oblika postave. Ženska, ki je bila desetletja navajena enega odraza v ogledalu, se nenadoma sreča z drugim. Ob tem se pogosto oglasi notranji glas, ki pravi, da ni več privlačna, da je njen čas mimo, da je ne more nihče več želeti.

Ta glas ni nastal v menopavzi. Nastajal je vse življenje — iz pripomb doma, iz reklam, iz kulture, ki žensko vrednost tesno veže na mladost. V menopavzi samo postane glasnejši. O tem, kako spremembe telesa in vlog vplivajo na to, kako se vidimo, sem pisala v zapisu Samopodoba in staranje: ko se telo in vloge spremenijo, kratko razlago pojma pa najdeš v bazi znanja pod samopodoba.

Za spolnost je to pomembno zato, ker je želja tesno povezana z občutkom, da si v svojem telesu doma. Če se slačiš z mislijo, kaj partner vidi, in z željo, da bi bila luč ugasnjena, je telo napol drugje. Spolnost postane nastop, ki ga ocenjuješ od zunaj, ne izkušnja, ki jo živiš od znotraj. Pogosto je prav ta notranji ocenjevalec — in ne hormoni — tisti, ki želji zapre vrata.

Kaj se zgodi med njima

Tretja plast je zveza. V dolgih zvezah se spolnost čez leta oblikuje v vzorec: kdo začne, kdaj, kako. Ko se telo spremeni in star vzorec ne deluje več, se mnogi pari ne pogovorijo, ampak se umaknejo. Ona se izogiba, ker jo boli ali ker se ne počuti dobro v svoji koži. On se umakne, ker si njen umik razlaga kot zavrnitev sebe. Čez nekaj mesecev ne govorita več o spolnosti, ampak o tem, kdo bo kupil kruh.

Pogovor, ki bi lahko vse razjasnil, je pogosto prav tisti, ki se ga oba najbolj bojita. Takole bi lahko zvenel (sestavljen, ne gre za resnično osebo):

»Zadnje čase imam občutek, da se mi izogibaš.«
»Ne izogibam se tebi. Izogibam se temu, da bi me bolelo. In da bi ti to opazil.«
»Zakaj mi nisi povedala?«
»Ker sem mislila, da boš rekel, da sem postala stara. Saj sem si to rekla že sama.«
»Jaz sem pa mislil, da me ne maraš več.«

V tem kratkem pogovoru se zgodi nekaj, kar je v terapiji za pare pogosto prelomno: oba odkrijeta, da sta si tišino razlagala vsak po svoje, in da je bila razlaga hujša od resnice. Ona se je bala njegove sodbe. On se je bal, da ni več zaželen. Nobeden od strahov ni bil o spolnosti kot taki, oba sta bila o tem, ali sta drug drugemu še pomembna.

Če iščeš besede za tak pogovor, ti lahko pomaga zapis Kako se s partnerjem pogovoriti o spolnosti brez očitkov, v bazi znanja pa so tudi vprašanja za pogovor v paru, ki jih lahko uporabita kot izhodišče.

Pet mitov, ki jih je vredno odložiti

Ker je o menopavzi tako malo odkritega pogovora, se okrog nje nabere veliko prepričanj, ki jih nihče ne preveri. Nekatera so ženske slišale od mater, druga iz šal, tretja so si jih izoblikovale same, v tišini.

• »Z menopavzo je spolnosti konec.« Ni. Raziskave kažejo, da mnoge ženske ostanejo spolno dejavne in zadovoljne tudi po menopavzi. Spolnost se spremeni — ritem, oblika, čas, ki ga potrebuje vzburjenje — ne pa nujno njena vrednost.
• »Bolečina je pač del staranja.« Bolečina je razlog za obisk ginekologa, ne nekaj, kar je treba sprejeti kot usodo.
• »Če ni spontane želje, je sploh ni.« Pri mnogih ljudeh, ne le v menopavzi, se želja ne pojavi prva, ampak se prebudi šele v stiku, ob dotiku, v varnem vzdušju. Odsotnost spontane želje ne pomeni odsotnosti želje.
• »To je njena težava.« Spremembe v spolnosti para doživljata oba in oba sta del tega, kako se bo zveza nanje odzvala.
• »O tem se ne govori.« Prav molk je pogosto tisto, kar iz telesne spremembe naredi odnosno krizo.

Ko sem pripravljala ta zapis, me je presenetilo, kako pogosto se v raziskavah in v pogovorih z ženskami pojavi še nekaj: nekatere opisujejo leta po menopavzi kot čas, ko se je spolnost v nekem smislu sprostila. Ni več skrbi zaradi nosečnosti ali kontracepcije, otroci so morda odšli od doma, in ostane več prostora za par. Ne velja za vse. A to, da je mogoče tudi tako, je vredno povedati glasno.

Nov začetek: spolnost, ki ne meri več po starem

Menopavza je prehod — eno tistih obdobij, ko se staro ravnovesje podre, novo pa se še ni vzpostavilo. Prehodi so neprijetni, ker v njih ne deluje več tisto, kar je delovalo prej. Hkrati pa so priložnost, da se par vpraša stvari, ki se jih v letih navade ni.

Mnogi pari ugotovijo, da so spolnost leta merili z enim samim merilom: ali je prišlo do spolnega odnosa in kako pogosto. Ko to merilo zaradi telesnih sprememb začasno ali trajno ne deluje več, se lahko zdi, da je spolnosti konec. Če pa se merilo razširi — na dotik, nežnost, igrivost, čas, ki ga preživita sama, bližino brez cilja —, se pogosto izkaže, da je intimnosti več, kot sta mislila.

Emily Nagoski v svoji knjigi o ženski spolnosti uporablja preprosto prispodobo: želja ima pedal za plin in pedal za zavoro. V menopavzi se pogosto zgodi, da plin ostane enak, zavore pa se nakopičijo — bolečina, utrujenost, sram, strah pred partnerjevo reakcijo, stres. Zato je pogosto koristneje vprašati, kaj želji stoji na poti, kot pa, kako bi jo umetno spodbudila.

Vaja: zemljevid zavor in pospeševalcev

To vajo lahko narediš sama ali, če je vzdušje dovolj varno, skupaj s partnerjem. Vzemi si pol ure, ko nista utrujena in ko vaju nihče ne bo motil.

1. Razdeli list na dva stolpca. Levo napiši »Kaj me zavira«, desno »Kaj mi pomaga, da sem bližje sebi in tebi«.
2. Zapiši zavore brez cenzure. Telesne (bolečina, utrujenost, vročinski oblivi), čustvene (sram, strah, zamera) in okoliščine (otroci doma, stres v službi, skrb za starše). Ne ocenjuj, ali so »upravičene«.
3. Zapiši pospeševalce. Kdaj si se nazadnje počutila dobro v svojem telesu? Kaj je bilo takrat drugače? Morda sprehod, smeh, čas brez telefona, dotik brez pričakovanja.
4. Izberi eno zavoro, ki jo lahko nasloviš ta mesec. Če je telesna, to pomeni naročiti se pri ginekologu. Če je odnosna, to pomeni en pogovor. Samo ena.
5. Izberi en pospeševalec in ga povabi v teden. Ne kot nalogo, ampak kot darilo vama. Po tednu se vprašajta, kako je bilo — brez ocen, samo opažanja.

Vaja ne bo rešila vsega. Bo pa iz megle, v kateri se zdi, da je »vse narobe«, naredila zemljevid, na katerem se vidi, kje je mogoče začeti.

Kje ta pogled ne zadostuje

Rada bi bila poštena tudi glede mej tega, kar pišem. Prvič: pogovor in terapija ne zdravita telesnih sprememb. Če je bolečina posledica sprememb tkiva, je ne bo odpravil še tako dober pogovor s partnerjem. Psihološki pristop brez zdravniškega pregleda lahko žensko celo prikrajša za pomoč, ki bi ji hitro olajšala življenje — in ji pošlje sporočilo, da je težava v njeni glavi.

Drugič: ni vsaka sprememba želje problem, ki ga je treba rešiti. Nekatere ženske in nekateri pari ugotovijo, da jim spolnost v tem obdobju ni več tako pomembna, in so s tem zadovoljni. Če nihče ne trpi, ni razloga, da bi se prilagajali zunanji normi o tem, kolikokrat bi »morali«. Težava nastane, ko je med partnerjema velik razkorak ali ko eden od njiju trpi v tišini. O tem, kako se par loti razlik v želji, je več v bazi znanja pod razlika v spolni želji.

Tretjič: včasih upad želje ni povezan z menopavzo, ampak z depresijo, zdravili, ki jih ženska jemlje, ali z drugimi boleznimi. Zato je pregled pri zdravniku pomemben tudi takrat, ko ni bolečine. In četrtič: kadar so težave s spolnostjo globlje — na primer povezane z zlorabo v preteklosti ali s spolno motnjo —, je prav, da se par obrne na zdravnika ali specialista za spolno medicino. V terapiji za pare je intimnost lahko ena od tem, o katerih se pogovarjamo, ni pa nadomestilo za strokovno obravnavo spolnih motenj.

Kdaj poiskati pogovor s terapevtom

Kdaj je torej smiselno, da se par ali ženska sama obrne tudi na psihoterapevta? Ko so telesne stvari pregledane, pa ostaja občutek, da se je med partnerjema nekaj zaprlo. Ko se pogovor o spolnosti vedno konča v očitkih ali v tišini. Ko sram ali žalost ob spremembah telesa začneta krojiti tudi druge dele življenja. In ko spremembe v menopavzi odprejo starejše zgodbe: o tem, kaj je ženska doma slišala o telesu, ženskosti in staranju.

V relacijski družinski terapiji, v kateri se izobražujem, pogosto vidimo, da se v takih trenutkih v zvezi ponovi tisto, kar sta oba prinesla iz svojih družin — kako se je doma govorilo (ali molčalo) o telesu in bližini. Pogovor o tem ni hiter, je pa pogosto tisto, kar paru vrne občutek, da sta na isti strani. Če nisi prepričan, ali je čas za tak korak, ti lahko pomaga zapis Kdaj je pravi čas za terapijo.

Kaj si zapomni

• Menopavza res spremeni telo — sluznico, vlaženje, spanec. Bolečina pri spolnem odnosu je razlog za obisk ginekologa, ne za tiho prenašanje.
• Raziskave, ki so ženske spremljale skozi leta, kažejo, da na spolnost v srednjih letih zveza, zdravje in stres vplivajo enako ali bolj kot hormoni.
• Samopodoba je pogosto močnejša zavora od telesa: notranji ocenjevalec želji zapre vrata.
• Tišina med partnerjema iz telesne spremembe hitro naredi odnosno krizo. Pogovor je pogosto manj strašen od razlag, ki si jih vsak naredi sam.
• Menopavza ni konec spolnosti, je prehod — priložnost, da par spolnost meri po novem.