Spolnost med nosečnostjo: kaj se spremeni in o čem se pogovoriti

»Saj ne, da te ne bi želel. Samo … kaj, če mu kaj naredim?«

Stavek pade nekje v četrtem mesecu, pozno zvečer, ko se ona približa, on pa se nežno odmakne. Ona ga ne sliši kot skrb, ampak kot zavrnitev. Pomisli, da je zaradi trebuha, zaradi tega, kako se je spremenilo njeno telo. On ne ve, kako bi povedal, da ga je preprosto strah. Oba zaspita z občutkom, da je drugi daleč — prav v obdobju, ko bi si najbolj želela biti blizu.

Nosečnost spremeni skoraj vse: telo, spanje, razpoloženje, načrte, pogled na prihodnost. Spremeni tudi spolnost in bližino v paru. O tem se pogosto ne govori — ne s prijatelji, ne s starši, pogosto niti med partnerjema. V tem zapisu bom pisala o tem, kaj se v tem obdobju lahko spremeni, kateri strahovi so pri tem pogosti, kako se v tem znajde partner in kako lahko o vsem tem spregovorita. O medicinskih vprašanjih ne bom dajala navodil — ta sodijo k ginekologu — lahko pa pomagam, da do njega prideta z vprašanji, ki si jih upata postaviti.

Zakaj se v nosečnosti spolnost spremeni

Spolnost ni le telesna stvar. Je preplet telesa, čustev, odnosa in tega, kako človek doživlja samega sebe. Nosečnost poseže v vse štiri hkrati.

Telo se spreminja hitro in brez vprašanja. Slabost, utrujenost, občutljive dojke, bolečine v hrbtu, pogostejše uriniranje, pozneje teža trebuha in težave s spanjem. Ko je telo zaposleno s tem, da raste nov človek, ni čudno, da želja včasih utihne.

Spremeni se tudi doživljanje sebe. Nekatere ženske se v nosečem telesu počutijo lepe in polne, druge tuje in nerodne, mnoge oboje, odvisno od dneva. Pomembno je, da nobena od teh izkušenj ni napačna.

Par postaja družina. Tudi če gre za drugega ali tretjega otroka, se odnos med partnerjema premesti. Nekateri se v tem obdobju čutijo bližje kot kdaj prej. Drugi se začnejo oddaljevati, ker se vsak na svoj način pripravlja na novo vlogo. O tem, kako globoko starševstvo spremeni občutek, kdo si, sem pisala v zapisu Starševstvo kot prehod: kdo sem zdaj, ko sem mama ali oče?

Pojavijo se novi strahovi. Za otroka, za porod, za to, ali bova zmogla. Strah in želja se slabo prenašata. Kjer je veliko skrbi, je za sproščeno bližino manj prostora.

Kaj pravijo raziskave

Eden najbolj citiranih pregledov tega področja je delo nemške psihologinje Kirsten von Sydow, ki je leta 1999 pregledala 59 raziskav o spolnosti med nosečnostjo in po porodu. Ugotovila je, da se spolno zanimanje in pogostost spolnih odnosov v nosečnosti pri večini parov postopno zmanjšujeta, najizraziteje v zadnjem trimesečju. V prvem trimesečju je slika različna, v drugem pa so razlike med ženskami velike — nekatere poročajo celo o več želje kot prej.

Novejši sistematični pregled, ki sta ga leta 2017 objavili Sofia Jawed-Wessel in Emily Sevick, je potrdil podoben vzorec: pogostost spolnih odnosov se med nosečnostjo na splošno zmanjšuje. Med razlogi, ki jih ženske in partnerji navajajo, se pogosto pojavlja strah, da bi spolnost škodovala otroku ali nosečnosti — tudi pri parih, pri katerih za to ni bilo nobenega zdravniškega razloga. Na ta strah kot enega pogostih razlogov za manj spolnosti opozarjajo tudi drugi avtorji, med njimi portugalska raziskovalna skupina Pauleta in sodelavcev.

Iz tega lahko potegnemo dve stvari. Prva: če se vama spolnost v nosečnosti spreminja, sta v zelo dobri družbi. Druga: veliko tega, kar par v tem času drži narazen, niso telesne omejitve, ampak strahovi in neizrečena vprašanja. Prav o teh se je mogoče pogovoriti.

Telo, ki ni več povsem tvoje

Marsikatera ženska v nosečnosti opiše občutek, da njeno telo ni več samo njeno. Pripada tudi otroku, ki raste v njem, pa zdravnikom, ki ga pregledujejo, in pogosto tudi neznancem, ki se brez vprašanja dotaknejo trebuha. Ko je telo ves dan »javno«, je zvečer včasih težko, da bi ga želela deliti še s partnerjem — tudi če ga ima rada.

To ni zavrnitev partnerja. Je potreba po tem, da telo za trenutek spet postane njeno. Pomaga, če to lahko pove z besedami: »Danes rabim, da me samo objameš.« ali »Rada bi bila nekaj časa sama v kopalnici, potem pa pridem k tebi.« Ko partner ve, kaj se dogaja, mu ni treba ugibati in si stvari razlagati po svoje.

Ob spremenjenem telesu se lahko oglasi tudi ranljivost, ki je prej ni bilo: vprašanje, ali je še privlačna, ali jo partner vidi drugače, ali bo kdaj spet taka kot prej. Te misli so pogoste in ne pomenijo, da je z njo kaj narobe. Lahko pa postanejo težke, če ostanejo neizrečene.

Strahovi, o katerih se redko govori

Strah, da bi spolnost škodovala otroku, je eden najpogostejših razlogov, zakaj se par v nosečnosti umakne drug od drugega. Pogosto ga čutita oba, a ga nobeden ne izreče, ker se mu zdi neumen ali sramoten. Tako vsak zase sklepa, da drugi ne želi, in vsak zase trpi.

Poleg tega so tu še drugi strahovi. Če je par v preteklosti doživel izgubo nosečnosti, je strah pogosto veliko večji in se ga ne da odpraviti z razlago, da je zdaj vse v redu. Telo si zapomni izgubo in se varuje. Če je to vajina izkušnja, je prav, da imata pri tem potrpljenje — in da o tem spregovorita tudi z ginekologom.

Nekatere ženske nosečnost doživljajo z veliko tesnobo, ki se razširi na vse — tudi na bližino. O tem, kako pogosta je tesnoba v tem obdobju in kako se kaže, sem pisala v zapisu Tesnoba v nosečnosti in po porodu: o čem mame redko govorijo. Če tesnoba traja, moti spanec ali vsakdan, je dobro, da o tem spregovoriš z ginekologom ali osebnim zdravnikom.

Kaj je varno — vprašanje za ginekologa

Tu bom kratka, ker to ni moje področje. Splošno velja, da je pri nezapleteni nosečnosti spolnost večinoma dovoljena. Obstajajo pa stanja, pri katerih zdravnik svetuje previdnost ali odsvetuje spolne odnose — in samo tvoj ginekolog ve, ali kaj od tega velja zate.

Zato predlagam, da vprašanje o spolnosti preprosto postaviš na pregledu. Mnogim je nerodno, a ginekologi to vprašanje slišijo pogosto in ga jemljejo kot del skrbi za nosečnost. Lahko greš skupaj s partnerjem, da slišita odgovor oba — to pogosto pomiri več kot karkoli, kar bi si povedala doma. Če se pojavi krvavitev, bolečina ali karkoli, kar te skrbi, se obrni na ginekologa takoj, ne šele ob naslednjem pregledu.

Kar lahko naredim jaz, je to, da pomagam razumeti, kaj se med vama dogaja v čustvenem smislu. Kaj je telesno varno, pa ni stvar terapije in ne tega zapisa.

Kako to doživlja partner

O nosečnosti se piše predvsem z vidika nosečnice, kar je razumljivo. A tudi partner gre skozi veliko spremembo, le da je ta manj vidna. Partnerji pogosto opisujejo občutek, da so na robu dogajanja: vse se vrti okoli trebuha, pregledov, nakupov, in ne vedo prav, kje je njihovo mesto.

Pri spolnosti se partnerjev pogled pogosto razcepi. Na eni strani je želja in nežnost, na drugi strah, da bi škodoval, negotovost, ali je sploh še zaželen, in občutek, da bi bilo sebično, če bi o svoji želji spregovoril. Nekateri partnerji v tem času ženske nenadoma doživljajo predvsem kot bodoče mame in jih težko vidijo hkrati kot ljubimke — kar jih samo zmede in jih pogosto tudi sram.

Vse to je razumljivo. Težava nastane le, če ostane neizrečeno — ker potem nosečnica partnerjev umik bere kot zavrnitev, partner pa njen umik kot dokaz, da ga ne želi več. Iz dveh strahov nastane ena sama tišina.

Bližina je več kot spolni odnos

Ena najbolj osvobajajočih misli za pare v nosečnosti je ta, da bližina ni isto kot spolni odnos. Kadar par spolnost razume samo kot eno samo dejanje, ki ga »bodisi imata bodisi ne«, se ob vsaki spremembi zdi, da sta izgubila vse. Če pa bližino razumeta širše, se odpre veliko možnosti.

Objem, ki traja dlje kot tri sekunde. Masaža hrbta ali stopal. Skupna kopel. Ležanje drug ob drugem in pogovor o tem, kakšen bo otrok. Roka na trebuhu, ko se otrok premika. Nobena od teh stvari ni »nadomestek«. So oblike bližine, ki v tem obdobju morda pomenijo celo več.

Pomembno je, da bližina ne postane le uvod v nekaj drugega. Če ima eden občutek, da se vsak dotik konča s pričakovanjem, se začne umikati tudi od dotikov, ki bi mu sicer prijali. Zato lahko pomaga, da se izrecno dogovorita: »Danes samo to.« Taka jasnost ne ubije želje, ampak ji pogosto naredi prostor.

Kako se o tem pogovoriti

Pogovor o spolnosti je težak tudi brez nosečnosti. V nosečnosti se mu doda še občutek, da bi bilo neprimerno govoriti o sebi, ko je v središču otrok. A prav zdaj je pogovor zelo pomemben, ker brez njega vsak ostane s svojimi razlagami. Kako se takega pogovora lotiti brez očitkov, sem podrobneje opisala v zapisu Kako se s partnerjem pogovoriti o spolnosti brez očitkov. Tukaj le primer, kako lahko zveni.

»Včeraj, ko si se umaknil … sem imela občutek, da me v tem telesu ne želiš več.«
»Ne, sploh ne. Strah me je bilo. Saj vem, da je verjetno neumno, ampak ves čas mislim na to, da bi mu kaj naredil.«
»Mene je včasih tudi strah. Ampak ko se umakneš, ostanem sama.«
»Bi naslednjič vprašala ginekologinjo? Lahko grem s tabo.«
»Rada bi. In do takrat … me lahko samo objameš?«

(Dialog je sestavljen, ne gre za resnično osebo.)

V tem kratkem pogovoru se zgodi premik od ugibanja k vedenju. Ona izve, da umik ni bil zavrnitev. On izve, da njegov strah ni neumen in da ni edini, ki ga čuti. In skupaj najdeta korak, ki ni odvisen od tega, ali bosta »imela spolnost«: vprašanje za zdravnika in objem.

Vaja: zemljevid bližine za ta mesec

Ta vaja je namenjena paru v kateremkoli obdobju nosečnosti. Vzame približno dvajset minut. Ponovita jo lahko vsak mesec, ker se potrebe sproti spreminjajo.

1. Vsak zase na list zapiše tri oblike bližine, ki so mu ta mesec prijetne — od dotika do pogovora ali skupnega sprehoda. Bodita konkretna: ne »nežnost«, ampak »da me zvečer pobožaš po laseh«.
2. Vsak zapiše eno stvar, ki mu je ta mesec težka ali neprijetna, in en strah, ki ga v zvezi z bližino nosi s sabo. Ni treba, da je velik.
3. Izmenjajta lista in ju preberita v tišini. Nato vsak pove le, kaj ga je presenetilo. Brez obrambe in brez pojasnjevanja.
4. Izberita eno obliko bližine z obeh seznamov, ki jo bosta ta teden namenoma naredila. Dogovorita se tudi, da tisto, kar je drugemu neprijetno, za zdaj pustita.
5. Zapišita vprašanje za ginekologa, če se je kakšno pojavilo, in se dogovorita, kdo ga bo postavil na naslednjem pregledu.

Če potrebujeta pomoč, da bi besede za svoje potrebe sploh našla, je lahko v pomoč pojem potreba v bazi znanja. Bistvo vaje pa ni v tem, da izpolnita obrazec, ampak da drug o drugem izvesta nekaj, česar prej nista vedela.

Ta mesečni pregled lahko ostane tudi po porodu, ko se bo bližina spet spremenila — pogosto bolj, kot si par predstavlja. O tem, kaj se s parom zgodi, ko otrok pride domov, sem pisala v zapisu Par po rojstvu otroka: kako ohraniti partnerstvo ob starševstvu, o spolnosti v tem obdobju pa v zapisu o spolnosti po rojstvu otroka. Raziskave, med njimi dolgoletna študija Briana Dossa in sodelavcev, kažejo, da se zadovoljstvo z odnosom ob prehodu v starševstvo pri mnogih parih zmanjša. Pari, ki se o bližini naučijo govoriti že v nosečnosti, imajo za to obdobje več orodij.

Kdaj gre za več kot spolnost

Nočem, da bi ta zapis izzvenel, kot da je vse samo vprašanje pogovora. Nekatere stvari potrebujejo drugačno pomoč.

Medicinska vprašanja sodijo k zdravniku. Še enkrat: kaj je varno v tvoji nosečnosti, presodi ginekolog. Bolečina, krvavitev ali karkoli nenavadnega ni tema za pogovor doma, ampak za klic zdravniku. Tudi spolne težave, ki trajajo in te bremenijo, so najprej stvar zdravnika ali specialista za spolno medicino. Sama nisem seksologinja ne spolna terapevtka; v terapiji za pare je intimnost lahko ena od tem, ne pa zdravljenje spolnih motenj.

Nosečnost ni čas, ko bi kdo moral. Če partner pritiska, se jezi ali kaznuje, ko rečeš ne, to ni razlika v želji, ampak pritisk. Nasilje v partnerskem odnosu se lahko začne ali stopnjuje tudi v nosečnosti. Če se počutiš ogroženo, je na voljo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja na številki 080 11 55, v nujnih primerih 112 ali policija na 113.

Kadar ne gre le za spolnost, ampak za razpoloženje. Če te nekaj tednov spremlja potrtost, brezvoljnost, nespečnost ali misli, ki te plašijo, je to lahko znak duševne stiske, ki potrebuje pozornost zdravnika. Takšne stiske se lahko začnejo že med nosečnostjo, ne šele po porodu — več o tem v pojmu poporodna stiska. Če se pojavijo misli, da bi si kaj naredila, pokliči Klic v duševni stiski na 01 520 99 00 (od 19. do 7. ure) ali Samarijana na 116 123 (vse dni, 24 ur).

Ne vsi pari želijo isto, in to je v redu. Nekateri pari v nosečnosti spolnosti ne pogrešajo in so z bližino brez nje zadovoljni. Nekateri jo želijo bolj kot prej. Nobena od teh poti ni pravilna. Težava je le, kadar eden trpi, pa tega ne more povedati.

Včasih se v nosečnosti pokaže, kar je bilo že prej. Če sta se že pred nosečnostjo težko pogovarjala o bližini, nosečnost tega ne bo rešila, ampak pogosto zaostri. Takrat je lahko terapija za pare prostor, kjer se lotita ne le spolnosti, ampak tega, kako sta skupaj, ko je težko.

Kaj si zapomni

• Spremembe v spolnosti med nosečnostjo so pogoste; pri večini parov se pogostost proti koncu nosečnosti zmanjša.
• Pri nezapleteni nosečnosti je spolnost večinoma dovoljena, a kaj je varno zate, presodi ginekolog — vprašanje mu postavi brez sramu.
• Strah, da bi škodovali otroku, je pogost pri obeh partnerjih; neizrečen se hitro spremeni v občutek zavrnitve.
• Bližina je več kot spolni odnos: dotik, pogovor in nežnost brez pričakovanj so v tem času lahko dragoceni.
• Pari, ki se o bližini naučijo govoriti v nosečnosti, imajo več opore za čas po porodu.