Migrena pri otroku ali najstniku: kako jo prepoznati in kaj lahko naredijo starši

»Spet ga boli glava. In spet v ponedeljek.«

Mama je to rekla s pol glasu, kot da bi se bala, da jo bo sin slišal. Enajstletnik je ležal v zatemnjeni sobi, bled, z vedrom ob postelji. Dve uri prej je bruhal. Zvečer bo vstal, kot da se ni nič zgodilo, pojedel večerjo in igral nogomet na dvorišču. In prav to jo je begalo: kako je mogoče, da je zjutraj videti tako bolan, zvečer pa popolnoma zdrav? Ali se mu morda le ne da v šolo?

To vprašanje si postavi veliko staršev. In razumljivo je — otrokova bolečina se ne vidi, prihaja in odhaja, včasih pa sovpada prav z dnevi, ki jih otrok ne mara. A pri mnogih od teh otrok gre za migreno, ki pri otrocih pogosto izgleda drugače kot pri odraslih in jo je zato lahko spregledati. Ta zapis je namenjen staršem: kako jo prepoznati, kam z otrokom najprej in kaj lahko naredi družina.

Migrena je bolezen, tudi pri otroku

Začnimo pri najpomembnejšem. Migrena je nevrološka bolezen, ne psihosomatski simptom in ne način, kako se otrok izogiba obveznostim. Ima svojo biologijo in svoja diagnostična merila, in pojavi se lahko že v otroštvu — pri nekaterih celo pred šolo. Diagnozo postavi zdravnik, zdravljenje izbere zdravnik. V tem zapisu ne bom svetovala o zdravilih.

Migrena pri otrocih ni redka. Pregled populacijskih raziskav o glavobolu pri otrocih in mladostnikih je pokazal, da ima migreno v povprečju okoli 7,7 odstotka otrok in mladostnikov — torej v vsakem razredu verjetno vsaj en ali dva. Pred puberteto so dečki in deklice prizadeti približno enako pogosto, po puberteti pa migrena postane pogostejša pri dekletih, kar se nato nadaljuje v odraslost.

Zakaj poudarjam, da gre za bolezen? Ker je od tega, kako starši razumejo otrokovo bolečino, odvisno veliko. Če je migrena »izgovor«, bo otrok slišal, da mu ne verjamejo. Če je bolezen, bo otrok slišal, da je njegova izkušnja resnična — in to je temelj za vse, kar sledi.

Kako je videti drugače kot pri odraslih

Ena največjih ovir pri prepoznavanju je, da otroci migrene ne opisujejo tako kot odrasli in da jo tudi doživljajo nekoliko drugače. Mednarodna klasifikacija glavobolov to upošteva:

• Napadi so lahko krajši. Pri odraslih trajajo od štiri ure do treh dni, pri otrocih lahko že od dveh ur naprej.
• Bolečina je pogosto na obeh straneh — na čelu ali sencih —, enostranska bolečina se pogosteje pokaže šele v najstniških letih.
• Otrok je bled, ima temne kolobarje pod očmi, ga sili na bruhanje ali bruha.
• Ne prenaša svetlobe in zvoka, kar mlajši otrok pokaže z vedenjem: zapre oči, se skrije pod odejo, ugasne televizijo.
• Spanec napad pogosto konča. Otrok zaspi in se zbudi brez bolečine. Prav to starše pogosto zmede.

Mlajši otroci bolečine pogosto ne znajo opisati. Namesto »boli me glava« rečejo »slabo mi je«, »boli me trebuh« ali sploh nič — le prenehajo se igrati in se uležejo. Pri nekaterih otrocih se pojavljajo tudi epizode, ki jih klasifikacija uvršča med sindrome, povezane z migreno: ponavljajoče se bolečine v trebuhu brez drugega vzroka, ponavljajoče se bruhanje ali kratke epizode vrtoglavice. Ali gre za to, lahko presodi le zdravnik — omenjam jih zato, da veš, da so vredne omembe ob pregledu.

Prav zadnja točka iz infografike je za starše najpomembnejša. Da je otrok zvečer spet v redu, ni dokaz, da zjutraj ni bil bolan. Pri migreni je tako — napad mine in med napadi je človek zdrav. Odrasli z migreno to poznajo; otrok pa še nima besed, da bi to razložil.

Prvi korak je pediater

Če otrok večkrat toži zaradi glavobola, je prvi korak obisk pri izbranem pediatru. Ta bo otroka pregledal, izključil druge vzroke in po potrebi napotil k specialistu, običajno k pediatru nevrologu. Ne čakaj, da bo »samo minilo«, in ne poskušaj sam ugotoviti, ali gre za migreno — tudi zato, ker je pri otrocih pomembno izključiti druge vzroke glavobola.

Pregled bo bolj koristen, če prideš pripravljen. Nekaj tednov pred obiskom zapisuj: kdaj se je glavobol začel, koliko časa je trajal, kaj je otrok počel prej, ali je bruhal, ali je bil bled, ali je pomagal spanec. Starejši otrok lahko zapisuje sam. Kako tak zapis voditi, opisujem v zapisu Dnevnik migren — večina nasvetov velja tudi za otroke, le da pri mlajših zapisuješ ti.

Obstajajo pa tudi znaki, pri katerih ni čas za zapiske. Takoj pokliči 112 ali pojdi na urgenco, če je glavobol nenaden in zelo hud, če ga spremljajo vročina in trd vrat, zmedenost, šibkost, težave z govorom ali hojo, ali če se pojavi po udarcu v glavo. K zdravniku čim prej tudi, če glavobol otroka zbuja iz spanja, če se pojavlja z jutranjim bruhanjem ali če se glavoboli iz tedna v teden stopnjujejo. Več o tem, kako se migrena razlikuje od drugih glavobolov, piše v zapisu Migrena ni hud glavobol.

»Ali se mu le ne da v šolo?«

Vrnimo se k vprašanju iz uvoda. Starši ga ne postavljajo iz brezbrižnosti, ampak zato, ker je resnično težko ločiti. Glavobol se res pogosto pojavi v ponedeljek ali pred testom. Ali to pomeni, da si ga otrok izmišlja?

Ne nujno. Pri delu ljudi z migreno so napadi povezani z napetostjo, nerednim spancem ali izpuščenimi obroki — in vse to je v šolskem tednu pogostejše kot med počitnicami. Ponedeljek po vikendu z drugačnim ritmom spanja je za nekatere otroke res bolj tvegan. Da napad sovpada s stresnim dnem, torej ne pomeni, da ga ni.

Hkrati pa se migrena in tesnoba pri otrocih pogosto pojavljata skupaj. Otrok, ki se boji šole, lahko čuti tudi resnične telesne simptome — bolečine v trebuhu, slabost, glavobol. O tem, kako prepoznati, kdaj je v ozadju šola sama, piše v bazi znanja pod šolska tesnoba, širše pa zapis Tesnoba pri otrocih. Pomembno je, da ne izbiraš med »je bolan« in »se pretvarja«. Lahko gre za migreno, ki jo stres poslabša. Lahko gre za tesnobo, ki se kaže skozi telo. Lahko gre za oboje. Razlikovanje je delo zdravnika in, kadar je treba, psihologa ali psihoterapevta — ne starševske preiskave.

Kaj se v družini zgodi, ko otroka boli

Ponavljajoča se bolečina ne zadeva le otroka, ampak vso družino. V relacijski družinski terapiji, v kateri se izobražujem, otrokovo težavo vedno gledamo tudi kot nekaj, kar se dogaja med ljudmi — ne zato, ker bi jo družina povzročila, ampak zato, ker se nanjo vsi odzivamo in s tem vplivamo, kako jo otrok doživlja.

Raziskave o otrocih s ponavljajočo se bolečino kažejo, da imajo odzivi staršev pomembno vlogo pri tem, koliko bolečina otroka ovira v vsakdanjem življenju. Starši se navadno odzovejo na enega od dveh načinov, oba iz ljubezni:

• Prevelika zaščita. Otrok ob vsakem glavobolu ostane doma, ne gre na trening, starši ga ves čas sprašujejo, kako je. Kratkoročno je to olajšanje. Dolgoročno se otrokovo življenje lahko zoži, bolečina pa postane središče družine.
• Odmikanje. »Ni tako hudo, pojdi v šolo.« Otrok se nauči, da o bolečini ni varno govoriti, in jo začne skrivati — ali pa jo, nasprotno, pokaže še bolj glasno.

Večina staršev niha med obema. Zjutraj so potrpežljivi, tretji ponedeljek zapored pa zmanjka moči. To je človeško. Pomaga pa, če se kot starša dogovorita za skupen pristop, da otrok ne dobiva od vsakega drugačnega sporočila. In ne pozabita na sorojence, ki včasih tiho opazujejo, kako se vsa pozornost usmeri k bratu ali sestri z glavobolom.

Če pri sebi opaziš, da te otrokov vsak glavobol prestraši do te mere, da si v mislih že pri najhujših boleznih, je vredno pogledati tudi to. Starševska skrb je naravna, a kadar postane stalna pripravljenost na katastrofo, jo otrok začuti. O tem piše zapis Zdravstvena tesnoba.

Ko starš in najstnik govorita o tem

Pri najstnikih se pogovor spremeni. Ne želijo, da jih starši nadzorujejo, hkrati pa jim migrena pogosto vzame prav tisto, kar jim je najpomembnejše — zabave, tekme, čas s prijatelji. Takole lahko zveni pogovor (sestavljen, ne gre za resnično osebo):

»Že tretjič ta mesec nisi šla na trening. Mogoče bi morala manj sedeti za telefonom.«
»Ti vedno misliš, da sem kriva sama.«
»Ne mislim tega. Skrbi me.«
»Potem me vprašaj, kako je. Ne povej mi, kaj delam narobe.«
»Prav. Kako je bilo danes?«
»Grozno. Na matematiki sem videla le pol table in me je bilo strah, da bom bruhala pred vsemi.«

Najstnica tu pove nekaj pomembnega. Ko starš začne z vzrokom (»preveč telefona«), otrok sliši obtožbo. Ko starš začne z vprašanjem, otrok pove, kaj ga res teži — v tem primeru strah pred sramoto pred sošolci. Ta strah je pri najstnikih pogosto večje breme kot bolečina sama. Kako se najstniki z njim spopadajo, je tesno povezano s tem, kako vidijo sebe — o tem piše zapis Samopodoba v najstniških letih.

Pri najstnikih bodi pozoren tudi na razpoloženje. Migrena in depresija se pogosto pojavljata skupaj, in umik, utrujenost ali izguba veselja do stvari niso vedno le posledica glavobola. Kako ločiti običajna najstniška nihanja od depresije, piše v zapisu Depresija pri najstniku. Če otrok govori o tem, da ne želi več živeti, pokliči Zaupni telefon Samarijan na 116 123 ali Klic v duševni stiski na 01 520 99 00 (od 19.00 do 7.00), v nujnem primeru pa 112.

Kaj lahko pomaga poleg zdravnika

Zdravljenje migrene je delo zdravnika. Poleg tega pa imajo psihološki pristopi pri otrocih in mladostnikih z glavobolom dobro podporo v raziskavah. Pregled raziskav Cochrane o psiholoških terapijah pri ponavljajoči se bolečini pri otrocih je pokazal, da lahko zmanjšajo bolečino pri glavobolu. V ameriški raziskavi pri otrocih in mladostnikih s kronično migreno so tisti, ki so poleg zdravniškega zdravljenja dobili kognitivno-vedenjsko terapijo, imeli več manj dni z glavobolom kot tisti, ki so dobili le izobraževanje o glavobolu.

Kaj to pomeni v praksi? Otrok se lahko nauči:

• sprostitvenih tehnik, na primer dihanja s podaljšanim izdihom ali progresivnega mišičnega sproščanja — otroci se jih pogosto naučijo hitreje kot odrasli,
• prepoznavanja zgodnjih znakov napada, da lahko pravočasno pove odraslemu,
• ravnanja s strahom pred naslednjim napadom in s skrbjo, kaj si bodo mislili sošolci,
• rednega ritma spanja, obrokov in pitja, kar je pri marsikom z migreno zaščitno.

Psihološko delo ne pomeni, da je migrena »v glavi« v smislu domišljije. Pomeni, da otrok dobi orodja, s katerimi lahko vpliva na del tistega, kar se okrog bolezni dogaja. Za otroka, ki se počuti nemočnega pred napadi, je že ta izkušnja pomembna.

Vaja: družinski načrt za napad

To vajo lahko naredite skupaj, še ta teden, v mirnem trenutku — ne med napadom. Pri mlajšem otroku jo vodiš ti, z najstnikom jo naredita kot enakovredna.

1. Vprašaj otroka, kako ve, da prihaja napad. Kaj začuti najprej? Morda bledico, utrujenost, zehanje, motnje vida. Zapišita z njegovimi besedami.
2. Dogovorita se za znak. En stavek ali beseda, s katero otrok pove, da se začenja — doma in v šoli. »Začenja se« je dovolj.
3. Zapišita, kaj takrat pomaga. Temna soba, kozarec vode, mir, kar je svetoval zdravnik. In kaj ne pomaga — na primer vprašanja vsakih pet minut.
4. Dogovorita se, kaj se zgodi po napadu. Kdaj se otrok vrne k obveznostim, kako nadoknadi zamujeno. Cilj je, da se življenje čim prej nadaljuje, ne da bi otroka priganjali.
5. Načrt pokažita pediatru in, če otrok privoli, razredniku. Tako vsi odrasli ravnajo enako in otrok ne rabi vsakič znova razlagati.

Načrt otroku sporoča dvoje: da mu verjameš in da bolezen ni središče njegovega življenja. Oboje je za otroka z migreno enako pomembno.

Kje moja teza ne velja

Ves zapis se vrti okrog migrene. A rada bi bila jasna glede meja.

Ni vsak otrokov glavobol migrena. Otroci imajo glavobole tudi ob prehladu, slabem spancu, pomanjkanju tekočine, težavah z vidom ali napetosti. In včasih je glavobol znak bolezni, ki jo mora zdravnik prepoznati čim prej. Zato je prvi korak vedno pediater, ne zapis na spletu.

Družinski pogled ne pomeni, da je družina kriva. Ko govorim o odzivih staršev, ne trdim, da so ti vzrok migrene. Migrena ima biološko podlago in se pogosto pojavlja v družinah tudi zaradi dednosti. Družina lahko vpliva na to, kako otrok z boleznijo živi — ne na to, ali jo ima.

Včasih je težava v šoli resnična in ločena. Če se glavoboli pojavljajo skupaj z umikom, nočjo pred šolo brez spanja ali s pripovedmi o sošolcih, je morda v ozadju nekaj, kar zahteva pozornost samo po sebi — medvrstniško nasilje, učne težave ali odnosi v razredu. Migrena tega ne izključuje in tega ne pojasni.

Psihoterapija ni namesto zdravnika. Pride lahko poleg, takrat ko diagnoza že obstaja, in pomaga pri strahu, stiski in odnosih v družini.

Kaj si zapomni

• Migrena je nevrološka bolezen, ki se lahko pojavi že v otroštvu. Ni izgovor in ni pretvarjanje.
• Pri otrocih je pogosto krajša, obojestranska, z bledico in slabostjo, spanec pa napad pogosto konča.
• Prvi korak je pediater. Pripravi zapiske o glavobolih; pri nenadnem zelo hudem glavobolu, vročini s trdim vratom ali nevroloških znakih takoj 112.
• Odziv staršev vpliva na to, koliko bolezen otroka ovira — pomagata verjeti in hkrati ohranjati vsakdan.
• Sprostitvene tehnike in kognitivno-vedenjski pristopi so dobro podprto dopolnilo zdravljenju pri zdravniku.