V tem zapisu
Deveti dan. Rahlo zbadanje v spodnjem delu trebuha. Je to dober znak ali slab? Telefon je že v roki, iskalnik že odprt. Prvi zadetek pravi, da je to lahko zgodnji znak nosečnosti. Drugi, da je to običajen znak, da se bliža menstruacija. Tretji je forum, na katerem dvesto žensk opisuje dvesto različnih zbadanj. Ura je enajst zvečer. Ob dveh je telefon še vedno v roki.
Če si kdaj čakal na izid postopka ali na konec še enega cikla, ta prizor verjetno poznaš. Morda ga poznaš tudi iz druge strani — kot partner, ki leži zraven in ne ve, ali naj vpraša, kaj je narobe, ali naj raje molči.
Neplodnost in tesnoba hodita z roko v roki tako pogosto, da ju ljudje redko ločijo. A splača se ju pogledati posebej, ker ima tesnoba ob neplodnosti značilno obliko: krog, ki se hrani sam. Negotovost rodi skrb, skrb rodi preverjanje, preverjanje prinese kratek olajšek in nato še več negotovosti. Povrhu pa se v krog pogosto vplete še ena misel, ki ga zavrti hitreje: »Če bom tako zaskrbljena, ne bom nikoli zanosila.«
V tem zapisu bom razložila, kako se ta krog sklene, kaj o povezavi med stresom in neplodnostjo zares vemo, in kaj lahko narediš, da se krog vsaj malo zrahlja.
Tesnoba, ki ima dober razlog
Najprej nekaj, kar je pomembno povedati na začetku: tesnoba ob neplodnosti ni pretiravanje. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2023 ocenila, da se z neplodnostjo v življenju sreča približno vsak šesti odrasel človek. To je pogosto. A pogostost ne pomeni, da je lažje — vsak par to doživlja, kot da je edini.
Alice Domar in sodelavci so že leta 1993 primerjali psihično stisko žensk z neplodnostjo s stisko žensk z resnimi kroničnimi boleznimi, med njimi z rakom in boleznimi srca. Ugotovili so, da so ravni tesnobe in depresije pri ženskah z neplodnostjo primerljive. To ne pomeni, da je neplodnost »enaka« raku. Pomeni pa, da je stiska, ki jo prinaša, resna in da ni stvar šibkosti ali pretirane občutljivosti.
Neplodnost združuje skoraj vse, kar tesnobo hrani: negotovost brez roka, občutek, da je izid izven tvojega nadzora, ponavljajoče se čakanje na odgovor in visoka vrednost tistega, kar je na kocki. Kratko razlago tega, kako se neplodnost kaže kot stiska, najdeš tudi v bazi znanja pod neplodnost in stiska. Kako postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo vplivajo na čustva na splošno, sem opisala v zapisu Postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo in njihova čustvena cena. Tu se ustavljam le pri tesnobi in njenem krogu.
Kako se krog sklene
Tesnoba se navadno ne ustavi pri eni misli. Teče v krogu, ki ima nekaj postaj:
- Negotovost. »Ali bo uspelo?« Na to vprašanje ni odgovora, dokler ni testa — in tudi test je pogosto le začetek novega čakanja.
- Skrb. Um poskuša negotovost razrešiti tako, da vnaprej preigra vse možnosti, zlasti najslabše. Temu rečemo katastrofiziranje; več o tem v bazi znanja pod katastrofiziranje.
- Preverjanje in nadzor. Opazovanje telesa, iskanje znakov, branje forumov, prezgodnji testi, stroga pravila o hrani, gibanju in spanju.
- Kratek olajšek. Za nekaj minut se zdi, da nekaj delaš, da imaš stvari v rokah.
- Več negotovosti. Preverjanje ne prinese odgovora. Prinese nova vprašanja, nove simptome, nove zgodbe drugih. Krog se začne znova, malo hitreje.
Tako se krog hrani sam: vsak poskus, da bi tesnobo pomiril, ji hkrati da novo hrano. To ni značajska napaka. Je razumljiv poskus uma, da bi v situaciji brez nadzora našel vsaj košček nadzora.
Najbolj krut del kroga: »samo sprostiti se moraš«
Skoraj vsak, ki se je soočil z neplodnostjo, je kdaj slišal kakšno različico stavka: »Nehaj razmišljati o tem, pa se bo zgodilo.« Ali: »Pojdita na dopust, sprostita se.« Stavek je mišljen prijazno. Učinkuje pa kot polivanje olja na ogenj. Tesnobi doda še eno plast — strah pred lastno tesnobo. Ne skrbi te več le, ali bo nosečnost prišla, ampak tudi to, da jo s svojo skrbjo morda preprečuješ.
Kaj o tem pravijo raziskave? Jacky Boivin, Elin Griffiths in Christos Venetis so leta 2011 v reviji BMJ objavili metaanalizo prospektivnih raziskav, v katerih so pri ženskah pred začetkom postopka izmerili čustveno stisko in nato spremljali, ali so zanosile. Povezave med stisko pred postopkom in tem, ali je postopek uspel, niso našli. Avtorji so zapisali, da lahko ta ugotovitev pomiri ženske, ki jih skrbi, da bi njihova čustva lahko vplivala na izid.
To ne pomeni, da stres na telo nima nobenega vpliva — Kristin Rooney in Alice Domar v pregledu iz leta 2018 opisujeta, da je povezava med stresom in neplodnostjo zapletena in da raziskave niso enotne. Pomeni pa, da je preprosta zgodba »zaradi skrbi ne zanosiš« premočna in da te ne bi smela dodatno obremenjevati. Vprašanja o tem, kaj je pri tvojem telesu in zdravljenju pomembno, sodijo h ginekologu ali v center, kjer se zdraviš — ne na forum ob dveh zjutraj.
Tesnoba je torej odziv na neplodnost, ne njen vzrok, za katerega bi bil kdo kriv. Ko to zares slišiš, se krog pogosto že malo upočasni.
Dva tedna čakanja
Najtežji del kroga je pogosto čas med postopkom in testom — ali med ovulacijo in pričakovano menstruacijo. Ljudje, ki so šli skozi to, temu obdobju pogosto rečejo kar »dva tedna«. To je čas, ko ni ničesar, kar bi lahko naredil, rezultat pa je že nekje zapisan. Za tesnobo je to idealna situacija: veliko negotovosti, nič vpliva.
Diana Lancastle in Jacky Boivin sta za to obdobje preizkusili preprosto intervencijo: kartico s kratkimi stavki, ki ženskam pomagajo situacijo pozitivno preokviriti in poiskati vsaj košček smisla v težkem obdobju. Ženske so jo uporabljale v času čakanja. Raziskava je bila študija izvedljivosti — pokazala je, da je takšen preprost pripomoček izvedljiv in da ga ženske dobro sprejmejo. Ni čudežno zdravilo, je pa dokaz, da tudi v času, ko ne moreš storiti ničesar za izid, lahko narediš nekaj zase.
Čakanje ima še eno past: ruminacijo — vrtenje istih misli brez premika. Ruminacija se zdi kot razmišljanje, a ne vodi nikamor; razliko med obema sem opisala v zapisu Razmišljanje ni reševanje. Kratko razlago najdeš tudi v bazi znanja pod ruminacija.
Kako se krog pokaže v vsakdanu
Tesnoba ob neplodnosti se redko kaže kot panični napad. Pogosteje se zaplete v drobne vsakdanje navade, ki se same po sebi zdijo smiselne:
- opazovanje vsakega telesnega občutka in iskanje »znakov«,
- branje forumov in primerjanje svoje zgodbe z zgodbami drugih,
- delanje testov prezgodaj in večkrat,
- vse strožja pravila o hrani, kavi, telovadbi, spanju — ne zato, ker bi jih priporočil zdravnik, ampak zato, ker pravila dajejo občutek nadzora,
- izogibanje ljudem, dogodkom in pogovorom, ki bi lahko spomnili na nosečnost ali otroke,
- slab spanec, ker se misli ponoči najglasneje oglasijo.
Če se v kateri od teh točk prepoznaš, to ne pomeni, da »delaš narobe«. Pomeni, da tvoj um dela točno to, kar dela vsak um pod dolgotrajno negotovostjo. Podoben vzorec sem opisala v zapisu Perfekcionizem in overthinking: dve plati istega strahu — kadar ne moremo nadzorovati izida, poskušamo nadzorovati vse ostalo.
Spodnji pogovor je sestavljen (sestavljen, ne gre za resnično osebo), a takšen bi lahko slišala v marsikateri terapevtski sobi:
»Vem, da je neumno. Ampak če ne preverim, imam občutek, da sem nekaj zamudila.«
»In ko preveriš?«
»Za pet minut je bolje. Potem najdem nekaj novega, kar me skrbi.«
»Kaj misliš, da bi se zgodilo, če en večer ne bi preverila?«
»Ne vem. Mogoče nič. To je najbolj strašljivo — da nič ne morem narediti.«
V zadnjem stavku je jedro. Preverjanje ni toliko iskanje odgovora kot beg pred občutkom nemoči. In nemoč je občutek, ki ga je treba nekje prenesti, ne pa ga odpraviti z dodatnim iskanjem.
Krog v paru
Tesnoba redko ostane pri enem človeku. V paru se pogosto razdelita vlogi: eden skrbi, drugi pomirja. »Saj bo v redu.« »Ne razmišljaj o tem.« Pomirjanje deluje nekaj minut, potem se skrb vrne — in z vsakim pomirjanjem se krog utrdi, ker se tesnobni partner nauči, da olajšanje pride od zunaj. Partner, ki pomirja, pa se počasi izčrpa in umakne. Takrat se tisti, ki skrbi, počuti še bolj sam.
Kaj lahko naredi partner, ki stoji ob nekom s tesnobo, sem opisala v zapisu Kako pomagati bližnjemu s tesnobo — in ne izgoreti ob tem. Ob neplodnosti velja eno posebej: tolažba z obljubami (»zagotovo bo uspelo«) pogosto naredi več škode kot koristi. Bolj pomaga, če partner ostane ob tebi v negotovosti, kot da bi jo poskušal odpraviti: »Ne vem, ali bo uspelo. Vem pa, da sem tu.«
Ko se tesnoba nabira dolgo, lahko pripelje tudi do tega, da eden od partnerjev nekega dne reče, da ne zmore več. O tem sem pisala v zapisu Ko partner ne želi nadaljevati postopkov.
Vaja: okno za skrb
Ta vaja izhaja iz kognitivno-vedenjskih pristopov k tesnobi in je preprosta, a zahteva nekaj vztrajnosti. Ne odpravi skrbi. Skrbi da mesto in čas, da ne zaseda celega dne. Več o tehniki najdeš v bazi znanja pod odlaganje skrbi.
- Določi okno. Izberi petnajst minut na dan, vedno ob istem času in ne tik pred spanjem — na primer ob šestih zvečer.
- Zapiši in odloži. Ko se čez dan pojavi skrb ali želja, da bi nekaj preveril, si jo v enem stavku zapiši na listek ali v telefon in si reci: »Na to se vrnem ob šestih.«
- Vrni se k dejavnosti. Pozornost usmeri nazaj na tisto, s čimer si se ukvarjal. Pomaga lahko nekaj počasnih izdihov, na primer dihanje s podaljšanim izdihom.
- Odpri okno. Ob dogovorjeni uri preberi zapisane skrbi. Pri vsaki se vprašaj: ali lahko glede tega zdaj kaj naredim? Če lahko — na primer zapišeš vprašanje za zdravnika —, naredi to. Če ne, jo prečrtaj.
- Zapri okno. Ko poteče petnajst minut, končaj, tudi če še niso vse skrbi predelane. Kar ostane, počaka do naslednjega dne.
Prve dni se bo zdelo, da ne deluje. Skrbi bodo silile nazaj. To je pričakovano. Učinek se navadno pokaže šele po nekaj tednih, ko um ugotovi, da skrb ne bo izgubljena, če počaka.
Kje ta pogled ne zadostuje
Ves zapis govori o tem, kako krog tesnobe zrahljati. Pomembno pa je povedati tudi, česa ta pristop ne zmore in kje bi bil celo napačen.
Tesnoba ni sovražnik. Strah ob neplodnosti je razumen odziv na resnično negotovost in resnično izgubo. Cilj ni, da ne bi čutil ničesar, ampak da tesnoba ne bi prevzela vsega življenja. Če bi ti kdo obljubil, da boš skozi postopke šel mirno in brez strahu, ti ne bi govoril resnice.
Nekatere skrbi so upravičena vprašanja. Ni vsaka skrb katastrofiziranje. Če te skrbijo bolečine, krvavitve, stranski učinki zdravil ali karkoli drugega v zvezi s telesom, to ni nekaj, kar bi bilo treba odložiti v okno za skrb, ampak vprašanje za zdravnika. Okno za skrb je za misli, ki se vrtijo, ne za simptome, ki jih je treba preveriti.
Kadar tesnoba preraste v nekaj več. Če se pojavljajo panični napadi, če skoraj ne spiš več, če izgubiš voljo do vsega, kar te je prej veselilo, ali če ti preverjanje vzame ure na dan, je smiselno poiskati osebnega zdravnika ali psihiatra. Včasih so poleg psihoterapije v pomoč tudi zdravila; kaj o tem pravijo raziskave, sem povzela v zapisu Terapija ali zdravila pri tesnobi. O zdravilih med postopki se je nujno posvetovati z zdravnikom, ki te zdravi. Ob samomorilnih mislih je na voljo Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (od 19.00 do 7.00), Zaupni telefon Samarijan 116 123 (24 ur na dan), v nujnih primerih pa 112.
Kadar je odgovor v spremembi poti. Včasih tesnoba ne pove, da se moraš naučiti bolje čakati, ampak da je trenutni tempo preveč. Premor med postopki, drugačen dogovor s partnerjem ali odločitev o tem, kako naprej, so lahko bolj smiselni kot še ena tehnika obvladovanja skrbi.

Kaj lahko prinese terapija
V terapiji negotovosti ne bova odpravila — tega ne zmore nihče. Lahko pa skupaj pogledava, kako se tvoj krog vrti: kje se začne, s čim ga hraniš in kaj se zgodi, ko ga poskušaš ustaviti. Pogosto se izkaže, da tesnoba ob neplodnosti ni prišla od nikoder. Včasih se nasloni na starejše izkušnje — na občutek, da moraš vse imeti pod nadzorom, ker sicer razpade, ali da moraš biti »priden«, da bi nekaj dobil.
V relacijski družinski terapiji, v kateri se izobražujem, pozorno gledamo prav te povezave med sedanjo stisko in vzorci, ki jih nosimo iz družine. Ko jih prepoznaš, tesnoba ne izgine, postane pa razumljivejša — in manj kriva. Na srečanja lahko prideš sam ali v paru; potekajo v živo v Ljubljani.
Če prepoznaš, da tvoja tesnoba navzven ne opazi nihče, ker vse še vedno funkcionira, ti bo morda blizu tudi zapis Visoko funkcionalna tesnoba.
Kaj si zapomni
- Tesnoba ob neplodnosti je razumen odziv na dolgotrajno negotovost, ne znak šibkosti.
- Krog se hrani sam: negotovost, skrb, preverjanje, kratek olajšek — in nato še več negotovosti.
- Metaanaliza prospektivnih raziskav ni našla povezave med stisko pred postopkom in njegovim izidom. Tvoja skrb ni kriva za izid.
- Okno za skrb, zapisana vprašanja za zdravnika in prisotnost namesto obljub krog zrahljajo, ne da bi zanikali strah.
- Panični napadi, nespečnost ali izguba volje so razlog za obisk zdravnika; telesne skrbi sodijo h ginekologu, ne na forum.
Viri
- World Health Organization. (2023). Infertility prevalence estimates, 1990–2021. Ženeva: World Health Organization.
- Domar, A. D., Zuttermeister, P. C. in Friedman, R. (1993). The psychological impact of infertility: A comparison with patients with other medical conditions. Journal of Psychosomatic Obstetrics and Gynaecology, 14(Suppl.), 45–52. PubMed
- Boivin, J., Griffiths, E. in Venetis, C. A. (2011). Emotional distress in infertile women and failure of assisted reproductive technologies: Meta-analysis of prospective psychosocial studies. BMJ, 342, d223. PubMed
- Rooney, K. L. in Domar, A. D. (2018). The relationship between stress and infertility. Dialogues in Clinical Neuroscience, 20(1), 41–47. PubMed
- Lancastle, D. in Boivin, J. (2008). A feasibility study of a brief coping intervention (PRCI) for the waiting period before a pregnancy test during fertility treatment. Human Reproduction, 23(10), 2299–2307. PubMed
- Wells, A. (2009). Metacognitive Therapy for Anxiety and Depression. New York: Guilford Press.
Te skrb med čakanjem drži budno do jutra?
Če se tvoje misli vrtijo v krogu in ne najdeš izhoda, mi piši. Skupaj lahko pogledava, kako se tvoj krog vrti in kje ga je mogoče zrahljati.
Piši mi





