Faze migrenskega napada: kaj se dogaja od prvih znakov do izteka

»Že zjutraj sem vedela. Zehala sem, kot da nisem spala tri dni, vse me je motilo, popoldne pa sem pojedla pol tablice čokolade. Zvečer je prišlo.«

Ljudje z migreno pogosto opisujejo napad, kot da bi pripovedovali o vremenski fronti, ki jo čutijo že dan prej. Okolica vidi le del zgodbe: človeka, ki leži v temni sobi in ne prenese niti tihega radia. Ne vidi pa dneva prej, ko je bil razdražljiv in počasen, in ne dneva potem, ko bolečine ni več, a se počuti, kot da bi ga povozil tovornjak.

V tem zapisu bom opisala, kako poteka migrenski napad od prvih znakov do izteka in kaj se v posamezni fazi dogaja z možgani in s človekom. Ne bom svetovala zdravil in ne bom postavljala diagnoz — to sodi k zdravniku in nevrologu. Bom pa pokazala, kje se v vsaki fazi odpira prostor za tisto, kar lahko narediš sam: za razumevanje, za načrt, za drugačen pogovor s seboj in z bližnjimi.

Napad ni trenutek, ampak ciklus

Najprej stavek, ki ga ne želim izpustiti: migrena je nevrološka bolezen, ne psihosomatski simptom. Ni posledica slabega značaja, potlačenih čustev ali premalo sproščenosti. Je bolezen, pri kateri možgani drugače obdelujejo čutne dražljaje, in ima močno dedno komponento. V čem se razlikuje od običajnega glavobola, sem podrobneje opisala v zapisu Migrena ni hud glavobol: v čem je razlika in zakaj je pomembna.

Mednarodna klasifikacija glavobolov in pregledni članki o mehanizmih migrene napad opisujejo kot zaporedje faz: prodrom ali predhodna faza, pri delu ljudi avra, faza glavobola in postdrom, nekakšen »maček« po napadu. Med napadi je obdobje, ki ga strokovnjaki imenujejo interiktalno — a tudi takrat možgani niso povsem »mirni«, saj njihova občutljivost niha.

Ta pogled ima pomembno posledico. Bolečina ni začetek napada, ampak njegova sredina. Ko to razumeš, se spremeni marsikaj — od tega, kako bereš lastne znake, do tega, kaj si očitaš.

Prodrom: ko napad že teče, bolečine pa še ni

Prodrom se lahko začne nekaj ur ali celo dan ali dva pred bolečino. Najpogostejši znaki, ki jih ljudje opisujejo v raziskavah z dnevniki, so utrujenost, težave s koncentracijo in trd vrat. Pridružijo se lahko pogosto zehanje, razdražljivost ali potrtost, občutljivost na svetlobo in zvok, pogostejše uriniranje, žeja in želja po določeni hrani.

Zakaj se to dogaja? Pomemben del odgovora je v hipotalamusu, delu možganov, ki uravnava spanje, apetit, telesno temperaturo in dnevne ritme. Leta 2016 sta nemška raziskovalca Schulte in May objavila nenavadno raziskavo: enega človeka z migreno sta trideset dni zapored vsak dan slikala z magnetno resonanco in tako ujela tri spontane napade od začetka do konca. Pokazalo se je, da je bil hipotalamus dejavnejši in drugače povezan z drugimi deli možganov že v dnevu pred bolečino. Napad se torej začne v možganih precej pred tem, ko ga človek občuti kot glavobol.

Iz tega sledi nekaj, kar je zame najzanimivejši del celotne zgodbe. Pregledni članek Karsanove in Goadsbyja opozarja, da so nekateri »sprožilci« morda v resnici že znaki prodroma. Če imaš popoldne neustavljivo željo po čokoladi in zvečer migreno, je zelo lahko sklepati, da je napad povzročila čokolada. Mogoče pa je ravno obratno: napad se je že začel, hipotalamus je spremenil apetit in želja po sladkem je bila njegov prvi glasnik. Enako velja za utrujenost, ki jo pripišemo naporu, ali za občutljivost na svetlobo, ki jo pripišemo zaslonu.

To ne pomeni, da sprožilci ne obstajajo. Pomeni pa, da je vredno biti previden, preden si začneš prepovedovati vse, kar si pojedel ali počel dan pred napadom — in preden si začneš očitati, da si napad »sam povzročil«.

Avra: ko možgani pokažejo nekaj nenavadnega

Avra se pojavi pri manjšem delu ljudi z migreno, približno pri četrtini do tretjini, in ne nujno pri vsakem napadu. Najpogostejša je vidna: bleščeča cikcak črta, ki se počasi širi po vidnem polju, lise ali izpad dela slike. Lahko se pojavi mravljinčenje, ki potuje od prstov proti obrazu, ali težava najti prave besede. Po merilih mednarodne klasifikacije se simptomi avre razvijajo postopno, vsak traja od pet do šestdeset minut in so popolnoma povratni.

Za človeka, ki jo doživi prvič, je avra pogosto strašljivejša od same bolečine. Kaj se med njo dogaja v možganih, sem razložila v zapisu Migrena z avro: kaj se med avro dogaja v možganih. Tu dodam le dve praktični stvari. Prvič: če se avra pojavi med vožnjo, se čim prej varno ustavi — z okrnjenim vidom ne vozi naprej. Drugič: prva avra v življenju, avra, ki traja več kot uro, ali nenadna šibkost ene strani telesa so razlog, da te pregleda zdravnik, ker so lahko podobni znaki tudi pri možganski kapi.

Faza glavobola: ko je vsega preveč

Faza glavobola je tista, ki jo vsi poznajo. Bolečina je pri odraslih pogosto enostranska in utripajoča, a lahko zajame tudi celo glavo. Brez zdravljenja traja od štiri do dvainsedemdeset ur. Spremljata jo slabost ali bruhanje in občutljivost na svetlobo, zvok in pogosto tudi vonjave. Zato se ljudje umaknejo v temno, tiho sobo — ne iz razvajenosti, ampak ker je vsak dražljaj dodatna obremenitev.

Med napadom se pri mnogih pojavi še nekaj, česar okolica pogosto ne razume: boleč postane dotik. Česanje, očala, uhani, blazina pod glavo ali roka partnerja na rami lahko bolijo. Pojav se imenuje alodinija in raziskava Bursteina in sodelavcev ga je povezala s tem, da se med napadom poveča občutljivost živčnih poti, ki prenašajo bolečino. Ko človek z migreno odmakne roko, ki ga želi potolažiti, to ni zavrnitev. To je živčni sistem, ki je za nekaj ur nastavljen na najvišjo občutljivost.

V tej fazi je tudi največ prostora za misli, ki bolečino otežijo. »Nikoli ne bo konec.« »Spet sem vse pokvaril.« »Kaj, če je tokrat kaj hujšega?« Takemu toku misli rečemo katastrofiziranje. Bolečine ne povzroča, lahko pa poveča trpljenje in občutek nemoči. Pri marsikom se ob tem prebudi tudi tesnoba, ki je telo že tako polno — kako se tesnoba odvije v možganih in zakaj telo reagira, preden pomisliš, sem opisala v zapisu Kaj se v možganih zgodi med tesnobo — in zakaj telo reagira, preden pomisliš.

Postdrom: »maček«, o katerem se malo govori

Ko bolečina popusti, napada še ni konec. Mnogi ljudje opisujejo dan ali dva, ko so izčrpani, upočasnjeni, z meglo v glavi in trdim vratom. Nekateri imajo občutek, da so »prazni«, redkeje se pojavi kratkotrajna evforija. Raziskava Giffina in sodelavcev, v kateri so ljudje z migreno svoje znake beležili v elektronski dnevnik, je pokazala, da je postdrom pogost del napada in ne le izjema pri posameznikih; najpogosteje so poročali o utrujenosti, težavah s koncentracijo in trdem vratu.

Postdrom je psihološko zanimiv iz preprostega razloga: okolica ga skoraj nikoli ne vidi. Človek je spet pokonci, tablete ne jemlje več, na videz je zdrav — zato pričakovanja hitro skočijo nazaj na običajno raven. In prav takrat se pri mnogih pojavita krivda in pritisk, da je treba nadoknaditi vse, kar je bilo zamujeno. Delovni nabiralnik, gospodinjstvo, otroci, odpovedan obisk. Človek se s polovično močjo vrže v polni tempo in se čuti nesposobnega, ker mu ne gre.

Kdaj ne gre za migreno, ampak za klic na 112

Tudi kdor dobro pozna svoje faze, mora vedeti, kdaj glavobol ni »njegova migrena«. Takoj pokliči 112, če se pojavi:

• nenaden, izjemno močen glavobol, ki doseže vrh v nekaj sekundah ali minuti — »najhujši glavobol v življenju«;
• šibkost ali ohromelost ene strani telesa, povešen ustni kot, nerazumljiv govor, zmedenost ali izguba zavesti;
• glavobol z vročino in trdim tilnikom;
• glavobol po udarcu v glavo, zlasti z zaspanostjo ali bruhanjem;
• glavobol z epileptičnim napadom.

Čim prej k zdravniku pojdi, če se vzorec tvojih napadov opazno spremeni, če je avra prvič ali traja več kot uro, če se glavobol prvič pojavi po petdesetem letu ali v nosečnosti, ali če te glavobol budi in se slabša ob kašlju ali napenjanju. Faze, opisane v tem zapisu, so v pomoč pri razumevanju znane migrene — niso razlog, da bi kaj novega ali drugačnega pripisal migreni brez pregleda.

Kaj se med fazami dogaja s človekom

Vsaka faza ima poleg telesne tudi psihološko plat. V prodromu se pojavi napeto pričakovanje: se bo začelo ali ne? V avri strah. Med glavobolom nemoč in pogosto osamljenost. V postdromu krivda in pritisk. Med napadi pa pri mnogih ostane tiha budnost, nenehno preverjanje telesa. Kako tak notranji radar deluje pri drugih telesnih znakih, sem opisala v zapisu Zdravstvena tesnoba: ko vsak simptom pomeni najhujše.

Takole lahko zveni pogovor dan po napadu (sestavljen, ne gre za resnično osebo):

»Si zdaj v redu? Saj te več ne boli, ne?«
»Ne boli. Ampak sem kot iz cunje. Ne morem sestaviti povedi.«
»Mislil sem, da bova danes vsaj uredila papirje za banko.«
»Vem. Oprosti. Mislim, da bom jutri.«
»Ni ti treba opravičevati. Samo nisem vedel, da traja še dan potem.«

Zadnja poved je ključna. Velik del napetosti v odnosih pri migreni izvira iz tega, da partner, otroci ali sodelavci poznajo le sredino napada. Ko zvedo za prodrom in postdrom, pričakovanja postanejo realnejša, odpovedi manj osebne in pogovor manj obtožujoč.

Vaja: nariši zemljevid svojih faz

Ko znaš prepoznati svoje faze, napad ne pride več »iz nič«. To ne pomeni, da ga boš lahko preprečil, pomeni pa, da boš imel nekaj več prostora za odločitve. Vajo lahko začneš še danes, tudi če trenutno nimaš napada.

1. Spomni se zadnjih dveh ali treh napadov in na list papirja nariši štiri stolpce: prodrom, avra, glavobol, postdrom. Če avre nimaš, stolpec pusti prazen.
2. V vsak stolpec zapiši, kar se spomniš — telesne znake, razpoloženje, misli, kaj si počel. Ne skrbi, če je kakšen stolpec skoraj prazen; marsikdo prodroma nikoli ni opazoval.
3. Pod vsak stolpec dopiši eno stvar, ki ti v tej fazi pomaga, in eno, ki ti škodi (na primer: »v postdromu poskušam nadoknaditi vse in se zvečer sesujem«).
4. Pokaži zemljevid nekomu, s katerim živiš, in ga vprašaj, kaj on opazi pri tebi pred napadom. Pogosto drugi vidijo prodrom prej kot mi.
5. Ob naslednjem napadu zemljevid dopolni v dnevniku. Če opaziš, da te opazovanje spravlja v nenehno preverjanje telesa, ga odloži za nekaj tednov — namen je razumevanje, ne nadzor.

Za sprotno beleženje je v bazi znanja na voljo predloga dnevnik telesnih znakov. Za trenutke strahu ob avri ali na začetku bolečine pa ti lahko pride prav dihanje s podaljšanim izdihom — ne kot zdravilo za migreno, ampak kot način, da se telo ob strahu malo umiri.

Zemljevid je uporaben tudi pri zdravniku. Opis, ki vključuje, kaj se dogaja pred bolečino in po njej, je veliko bogatejši od stavka »spet me je bolela glava«, in zdravniku pomaga pri presoji, kakšno zdravljenje je zate smiselno in kdaj ga uporabiti.

Kje ta razdelitev ne drži

Štiri faze so koristen zemljevid, niso pa natančen opis vsakega napada. Pri marsikom se prekrivajo: avra se lahko začne skupaj z bolečino ali celo po njej, prodrom pa je lahko tako neopazen, da ga človek prepozna šele za nazaj. Nekateri ljudje prodroma nikoli ne zaznajo, drugi nimajo izrazitega postdroma. Ne obstaja »pravilna« migrena, s katero bi moral primerjati svojo.

Druga meja zadeva moj lastni nasvet. Ko enkrat veš, da se napad začne pred bolečino, je skušnjava, da začneš nenehno preverjati telo: je to zehanje že znak? Je ta trd vrat prodrom? Pri nekaterih ljudeh tako opazovanje poveča tesnobo, tesnoba pa poveča zaznavanje telesnih znakov — sposobnost, ki se imenuje interocepcija, se iz koristne spremeni v izčrpavajočo. Če opaziš, da se ti to dogaja, je to znak, da je treba opazovanje zmanjšati, ne povečati. Izogibanje vsemu, kar bi lahko sprožilo napad, pa ima svojo ceno, ki sem jo opisala v zapisu Tesnoba in izogibanje: zakaj ti izogibanje danes pomaga in jutri škodi.

In tretja: razumevanje faz ni zdravljenje. Če imaš pogoste ali hude napade, ti tudi najboljši zemljevid ne bo nadomestil pregleda pri zdravniku in načrta, ki ga pripravita skupaj.

Med napadi: življenje, ki ni le čakanje

Najdaljša faza migrene je tista med napadi. In prav tam se odloča marsikaj o tem, kako hudo bo migrena krojila življenje. Če med napadi živiš v pričakovanju naslednjega, odpoveduješ vnaprej in si ne upaš ničesar načrtovati, se bolezen razširi daleč čez dneve bolečine.

V terapiji pri ljudeh z migreno pogosto delamo prav s tem prostorom: kako načrtovati z rezervo, ne pa se odpovedati načrtovanju; kako bližnjim povedati, kaj potrebuješ v posamezni fazi, preden je napad tu; kako ločiti skrb zase od strahu, ki te zapira. V relacijski družinski terapiji, v kateri se izobražujem, nas zanima tudi, kako migrena preoblikuje vloge v družini — kdo prevzame, kdo se umakne, kdo ostane sam z jezo, ki je ne sme pokazati. Migrena je bolezen enega, odnosi pa jo nosijo vsi.

Kaj si zapomni

• Migrena je nevrološka bolezen; napad je ciklus s prodromom, pri delu ljudi avro, glavobolom in postdromom.
• Napad se v možganih začne pred bolečino — nekateri »sprožilci«, na primer želja po čokoladi, so morda že znak prodroma.
• Nenaden najhujši glavobol v življenju, šibkost ene strani, motnje govora, vročina s trdim tilnikom ali prva avra so razlog za takojšnjo pomoč (112) oziroma pregled.
• Postdrom je del napada: polovični tempo dan po bolečini ni lenoba.
• Zemljevid lastnih faz pomaga tebi, bližnjim in zdravniku — dokler ne postane nenehno preverjanje telesa.