Neredni dohodki in tesnoba: kako živeti med projekti

Sedem zjutraj, še pred kavo. Palec sam najde aplikacijo banke. Stanje je enako kot sinoči — seveda je, ponoči nihče ne plačuje računov. Račun za oblikovanje celostne podobe, izstavljen pred dvema mesecema, še vedno ni poravnan. Naslednji projekt je »skoraj potrjen« že tri tedne. In v glavi stavek, ki ga poznajo skoraj vsi, ki živijo od ustvarjanja: »Ko pride ta projekt, se bom končno sprostil.«

Potem projekt pride. In sprostitev traja približno dva dni.

Glasbeniki, oblikovalke, pisatelji, igralke, snemalci, ilustratorke — mnogi ljudje v kreativnih panogah živijo od projekta do projekta, od honorarja do honorarja, od razpisa do razpisa. Tudi ko jim gre dobro, ko imajo ime, nagrade in polne koledarje, dohodek ne pride enakomerno. Pride v valovih. In med valovi je tišina, v kateri tesnoba zelo rada govori.

V tem zapisu ne bom dajala finančnih nasvetov — za to obstajajo računovodje in finančni strokovnjaki. Rada pa bi pogledala, kaj negotovost dohodka naredi glavi in telesu, zakaj jo ustvarjalci pogosto doživljajo še posebej osebno in kako lahko ob njej ostaneš dovolj miren, da sploh lahko razmišljaš.

Negotovost je včasih hujša od slabe novice

Marsikdo, ki živi z nerednimi dohodki, reče nekaj takega: »Ko bi vsaj vedel, da bo slabo, bi se znal pripraviti. Ampak ne vem.« To ni samo občutek. Raziskovalci z londonskega univerzitetnega kolidža so leta 2016 objavili poskus, v katerem so udeleženci igrali preprosto računalniško igro: obračali so kamne, pod nekaterimi pa je bila kača, ki je pomenila rahel električni stresljaj. Verjetnost, da bo pod kamnom kača, se je med igro spreminjala. Stres — merjen s potenjem kože, širjenjem zenic in lastno oceno — je bil najvišji, ko je bila negotovost največja, torej ko je bila verjetnost kače okoli 50 odstotkov. Ne takrat, ko je bil stresljaj skoraj gotov.

Ta ugotovitev pojasni marsikaj o življenju med projekti. Ni nujno, da je najhujši trenutek tisti, ko denarja res zmanjka. Najhujše je pogosto obdobje »morda«: morda bodo plačali ta mesec, morda bo razpis uspel, morda pokličejo nazaj. Živčni sistem v tem obdobju ne ve, ali naj se pripravi na nevarnost ali se sprosti, zato ostane v pripravljenosti. Dolgo. Iz tega se rodi tisto znano stanje, ko si utrujen, a ne moreš zaspati, in ko te zbudi vsak e-mail.

Psihologi temu pravijo nestrpnost do negotovosti: nagnjenost, da negotovost doživljamo kot neznosno in jo skušamo za vsako ceno odpraviti — s preverjanjem, s premišljevanjem, z načrti za vse možne izide. Raziskovalci, ki so jo prvi opisali, so pokazali, da je tesno povezana s tem, koliko se človek skrbi. Kdor negotovosti težko prenaša, ima skoraj vedno tudi več skrbi.

Kaj pomanjkanje naredi glavi

Ekonomist Sendhil Mullainathan in psiholog Eldar Shafir sta v knjigi o pomanjkanju opisala, kaj se zgodi, ko nečesa — denarja, časa — zmanjkuje. Pozornost se zoži na tisto, česar manjka. Ta »tunel« ima kratkoročno prednost: človek postane zelo osredotočen na nujno. A vse, kar je zunaj tunela — odnosi, zdravje, dolgoročni načrti, ustvarjalnost sama — začne bledeti.

V eni od njunih znanih raziskav so kmetje sladkornega trsa v Indiji na testih pozornosti in sklepanja dosegali boljše rezultate po žetvi, ko so imeli denar, kot pred njo, ko jim ga je zmanjkovalo. Šlo je za iste ljudi. Spremenile so se le okoliščine. Raziskovalci so sklepali, da skrb za denar zasede del miselnih zmogljivosti, ki jih potem zmanjka za vse drugo.

Za ustvarjalca je to še posebej boleče, ker je prav tisto, kar mu pomanjkanje vzame — odprt, igriv, radoveden um — tudi tisto, od česar živi. Tesnoba zaradi denarja tako ni le neprijetna; lahko neposredno oteži delo, ki bi denar prineslo. Če ti je kdaj padlo na misel, da ne moreš ustvarjati, ker te skrbi denar, in ne moreš zaslužiti, ker ne moreš ustvarjati, ne domišljaš si. To je resnična zanka.

Zakaj ustvarjalci to čutijo drugače

Negotov dohodek imajo tudi drugi samostojni poklici. Pri ustvarjalcih pa se pogosto prepleta še z nečim: z vrednostjo. Ko ne pride naročilo, to ni le finančna luknja. Hitro postane vprašanje: »Ali sem še dober? Ali me je trg pozabil? Ali je bilo vse skupaj zmota?« Tišina v nabiralniku se bere kot sodba.

Zato se mnogi ustvarjalci ujamejo v ritem, ki mu v angleščini pravijo feast or famine — pojedina ali lakota. V Sloveniji se ga dobro pozna med samostojnimi ustvarjalci, tudi med tistimi s statusom samozaposlenega v kulturi.

Krog gre približno takole. Ko pride projekt, pride olajšanje, a tudi strah, da je to zadnji, zato rečeš ja še dvema. Sledi obdobje, ko delaš ponoči in ob vikendih. Ko se projekti končajo, je telo izčrpano — mnogi zbolijo prav takrat, ko bi si končno lahko oddahnili. Nato tišina, ki se hitro sprevrže v paniko, in v paniki spet pristaneš na vse, tudi na pogoje, ki jih ne bi smel sprejeti. In krog se ponovi.

Ta ritem dolgoročno vodi naravnost v izčrpanost. Če se v njem prepoznaš, si oglej tudi zapis Izgorelost ni lenoba: znaki, da tvoj živčni sistem prosi za premor. In če se ti zdi, da tvoje delo ni le delo, ampak odgovor na vprašanje, kdo sploh si, je na to temo zapis Kdo si, ko ne ustvarjaš: identiteta, ki je delo.

Nadzor: kaj je tvoje in kaj ne

Ko je negotovost velika, se tesnoba skuša rešiti z nadzorom. Preverjaš stanje na računu petkrat na dan. Osvežuješ nabiralnik. V glavi preigravaš vse možne scenarije, kaj bo, če ne plačajo, če razpis ne uspe, če bo prihodnje leto manj dela. Vsako preverjanje za trenutek pomiri, nato pa skrb zraste nazaj, še malo večja. O tem, zakaj možgani raje predvidijo sto katastrof kot en miren dan, sem pisala v zapisu »Kaj če …«: zakaj možgani raje predvidijo sto katastrof kot en miren dan.

Ta vrsta nadzora je navidezna, ker se ukvarja s stvarmi, na katere ne moreš vplivati. Pomaga, če zarišeš mejo. V bazi znanja je za to orodje Krog nadzora, ki ga lahko izpolniš sam. Pri nerednih dohodkih bi lahko izgledal nekako takole:

Levi stolpec ni seznam nalog, s katerimi bi moral pregnati negotovost. Je seznam mest, kjer tvoja energija nekaj spremeni. Desni stolpec pa je seznam stvari, ki jih lahko samo opaziš in pustiš, da so. Ko se ujameš, da že pol ure misliš na nekaj iz desnega stolpca, je to znak, da se je tesnoba preoblekla v reševanje problema.

Načrt, ki pomiri živčni sistem

Pogosto slišim — tudi od ljudi iz drugih poklicev — da bi jih pomirilo, če bi imeli načrt. To drži, a ne na način, kot si navadno predstavljamo. Načrt ne pomiri zato, ker bi odpravil negotovost. Pomiri zato, ker živčnemu sistemu pove, da ni ves čas odgovoren za vse.

Konkretna finančna vprašanja — koliko odložiti, kako urediti davke in prispevke, kako načrtovati prihodke — sodijo k računovodji ali finančnemu strokovnjaku. Mnogi ustvarjalci se tem pogovorom izogibajo iz sramu ali strahu, da bodo izvedeli nekaj slabega, kar pa samo podaljša obdobje »morda«. Že to, da si tak pogovor dogovoriš, je pogosto večji psihološki korak kot karkoli drugega.

Psihološki del načrta pa je nekaj drugega. Ne govori o številkah, ampak o tem, kdaj in kako se z denarjem ukvarjaš. Raziskovalci, ki so razvijali tehniko odlaganja skrbi, so pokazali, da ljudje, ki skrbem namenijo določen čas in prostor v dnevu, skrbijo manj tudi zunaj tega časa. Isto načelo lahko uporabiš za denar: namesto da ga nosiš s sabo ves teden, mu daš svoj termin. Vaja spodaj je narejena prav na tem.

Kaj se zgodi v paru in družini

Negotov dohodek redko živi samo v enem človeku. Če živiš s partnerjem, ki ima redno službo, se lahko zgodi, da vsak od vaju negotovost doživlja povsem drugače. Eden jo jemlje kot del poklica, drugi kot grožnjo. In pogovori o denarju se hitro spremenijo v pogovore o tem, ali je ustvarjalno delo sploh »pravo« delo. Takole bi lahko zvenel tak pogovor (sestavljen, ne gre za resnično osebo):

»Samo vprašal sem, kdaj pride plačilo.«
»Vem, da si samo vprašal. Ampak jaz slišim, da bi moral že zdavnaj dobiti normalno službo.«
»Tega nisem rekel.«
»Moj oče je to rekel vsak mesec, ko je mama kupila čevlje.«
»Torej se ne pogovarjava samo o računu.«

V relacijski družinski terapiji, v kateri se izobražujem, pogosto vidimo, da odnos do denarja nosimo iz družine, iz katere izhajamo. Če je bil denar doma vir prepirov, sramu ali molka, bo negotovost dohodka v odraslosti zadela prav tja. Ni naključje, da se nekateri ob praznem računu počutijo jezne, drugi osramočene, tretji krive. Kako se negotovost dohodka prepleta z odnosom, kadar sta oba partnerja ustvarjalca, bom pogledala v zapisu o ustvarjalnih parih, Ustvarjalni pari: ko sta oba umetnika.

Vaja: ura za denar

Ta vaja ne bo rešila tvojih financ. Lahko pa vrne del tvoje pozornosti in noči. Naredi jo enkrat na teden, vedno ob istem času.

1. Izberi termin. Na primer ponedeljek ob desetih, ena ura. To je edini čas v tednu, ko se ukvarjaš z denarjem: računi, izstavljeni računi, opomini, pregled stanja. Zapiši ga v koledar kot sestanek.
2. Zunaj termina — odloži. Ko se med tednom pojavi skrb o denarju, si jo zapiši na listek z naslovom »za ponedeljek« in se vrni k temu, kar delaš. Ne preverjaj računa. Na začetku bo težko; to je pričakovano.
3. V terminu loči stolpca. Vzemi listke in vsako skrb razvrsti: na to lahko vplivam ali ne. Za tisto, na kar lahko vplivaš, zapiši en konkreten korak za ta teden. Za ostalo napiši samo: »Tega ne morem odločiti.«
4. Zapiši najslabši scenarij do konca. Tesnoba ga rada pusti nedokončanega. Napiši: »Če do konca meseca ne pride plačilo, bom …« in nadaljuj, dokler ne prideš do koraka, ki ga lahko narediš. Pogosto se izkaže, da je najslabši scenarij neprijeten, a ne brez izhoda.
5. Zaključi s telesom. Ko je ura mimo, vstani, pojdi ven, podaljšaj izdih. Telesu pokaži, da je bil to sestanek, ne nevarnost, in da je zdaj končan.

Vaja je prilagojena različica tehnike, ki jo v bazi znanja najdeš kot Odlaganje skrbi. Če ti misli vseeno uhajajo nazaj v krog, si preberi tudi Skrbi, na katere nimaš vpliva: vaja, ki jih pomaga odložiti.

Kje ta pristop ne zadošča

Rada bi bila jasna: ne verjamem, da je vsaka stiska zaradi denarja psihološki problem. Kadar denarja res zmanjka za najemnino, hrano ali položnice, to ni nestrpnost do negotovosti, ampak resnična materialna stiska. Takrat ti dihalne vaje ne bodo pomagale in nihče ti ne bi smel govoriti, da je vse v tvoji glavi. Takrat potrebuješ konkretno pomoč — pri bližnjih, pri strokovnih združenjih, pri centru za socialno delo. Iskanje te pomoči ni poraz.

Drugič, včasih negotovost dohodka ni vzrok tesnobe, ampak le njeno trenutno ime. Če opaziš, da skrbi ne izginejo niti v mesecih, ko je denarja dovolj — da se samo preselijo na zdravje, na otroke, na odnos — morda ne gre za denar, ampak za splošnejši vzorec. O tem govori pojem Generalizirana tesnoba. Takrat je vredno poiskati strokovno pomoč, ne glede na stanje na računu.

Tretjič, tesnoba se lahko stopnjuje v napade panike — razbijanje srca, občutek dušenja, strah, da se bo nekaj zgodilo. Zanimivo je, da pogosto zadenejo prav ljudi, ki dolgo vse držijo skupaj; o tem sem pisala v zapisu Panika in nadzor: zakaj se pojavi ravno pri ljudeh, ki vse držijo skupaj. Ob takih telesnih znakih se najprej posvetuj z osebnim zdravnikom. Če se pojavijo misli, da bi bilo bolje, če te ne bi bilo, pokliči Klic v duševni stiski na 01 520 99 00 (vsak dan od 19.00 do 7.00) ali Zaupni telefon Samarijan na 116 123 (24 ur na dan). V nujnih primerih kliči 112.

Živeti z valovi, ne proti njim

Ustvarjalni poklici redko postanejo popolnoma predvidljivi. Tudi tisti, ki jim gre zelo dobro, pogosto povedo, da negotovost nikoli povsem ne izgine — samo naučijo se z njo živeti drugače. Ne gre za to, da negotovost premagaš, ampak da ne pustiš, da ti vzame vse ostalo: spanec, odnose, veselje do dela.

Pomaga, če suha obdobja ne razumeš samo kot grožnjo. Pogosto so tudi edini čas, ko se lahko vrneš k lastnim projektom, se naučiš česa novega ali preprosto spočiješ od zadnje poplave. To ne pomeni, da jih moraš romantizirati — pomeni le, da niso nujno dokaz, da je šlo nekaj narobe. Prav tako pomaga, če se vrtenje misli naučiš prepoznati, preden te odnese. Zapis Overthinking: zakaj se misli vrtijo v krogu in kako izstopiti ponuja nekaj načinov za to.

Če želiš to pogledati skupaj, lahko prideš na srečanje v Ljubljani. Delam kot stažistka zakonske in družinske terapije pod supervizijo, zato skupaj ne gledava le tesnobe, ampak tudi to, od kod prihaja tvoj odnos do denarja in varnosti. Kdor želi to zgodovino pogledati bolj natančno, se lahko odloči za daljše srečanje z genogramom Pogled v preteklost, kjer nariševa družinsko drevo in na njem poiščeva, kako so se o denarju in delu pogovarjali tisti pred tabo.

Kaj si zapomni

• Negotovost je za živčni sistem pogosto hujša od slabe novice — stres je najvišji takrat, ko ne veš, kaj bo.
• Skrb za denar zasede del miselnih zmogljivosti, zato ob njej težje ustvarjaš. To ni lenoba, ampak resnična zanka.
• Pri ustvarjalcih se negotov dohodek hitro prelevi v vprašanje vrednosti — tišina v nabiralniku ni sodba o tebi.
• Loči, na kaj lahko vplivaš in na kaj ne, ter denarju daj svoj termin v tednu, namesto da ga nosiš s sabo ves čas.
• Kadar gre za resnično materialno stisko ali tesnobo, ki ne izgine niti v dobrih mesecih, poišči konkretno oziroma strokovno pomoč.